Rez osvobaja sadne rastline

Primorski vrtiček smo minule dni zalivali, za sajenje bosta zdaj na vrsti radič in solata. Tokrat pa smo se lotili sadnega drevja in oljk ob Primorskem vrtičku in opravili nujno potrebno spomladansko rez.

Rez sadnih rastlin je tehnološki ukrep, s katerim oblikujemo 
sadne rastline, vzdržujemo rodnost in rast poganjkov, pomlajujemo drevesa in predvsem osvetlimo krošnjo. Foto: Jaka Jeraša
Rez sadnih rastlin je tehnološki ukrep, s katerim oblikujemo sadne rastline, vzdržujemo rodnost in rast poganjkov, pomlajujemo drevesa in predvsem osvetlimo krošnjo. Foto: Jaka Jeraša

Tako kot sta se spreminjala človek in njegovo okolje, so se intenzivno spreminjale gojitvene oblike sadnih rastlin. Sprva so prevladovale naravne oblike, pozneje pa so se z vedno večjim znanjem sadjarjev preoblikovale. Poenostavila se je gojitev, dosegli so zgodnjo in redno rodnost ter kakovosten pridelek.

Rez sadnih rastlin je tehnološki ukrep, s katerim oblikujemo sadne rastline, vzdržujemo rodnost in rast poganjkov, pomlajujemo (starejša in/ali pozebla drevesa) in predvsem osvetlimo krošnjo.

Čas rezi je seveda odvisen od namena in sadne vrste, ki jo obrezujemo. Najbolj poznana je zimska rez - v času mirovanja ali ob začetku rasti rastline. Poletna pa predvsem za osvetlitev krošnje.

“Razumevanje” rezi

Rez predstavlja odstranitev dela rastline, kjer na mestu rezi nastane rana, ki je lahko mesto okužbe. Po rastlini hranila, voda in asimilati potujejo po prevodnih ceveh do vseh delov rastline. Na mesto rezi še vedno pritekajo snovi, ki vzbodbujajo razvoj spečih brstov v njegovi bližini. Zato pravimo, da rez vzpodbuja rast. To lastnost pri rezi izkoristimo za usmerjanje in poživitev rasti, tvorbo novih poganjkov (rez na čep), pri neprimerni rezi pa sledi prekomerna rast enoletnih poganjkov (bohotivk).

“Zakoni rasti”

Pri pravilnem oblikovanju krošnje moramo upoštevati tudi temeljne zakonitosti rasti sadnega drevja. Nekatere značilnosti organogeneze lesa:

a) Najvišje ležeči brst na poganjku ali krošnji raste najbolj bujno.

b) Dve veji, ki izraščata enakomerno na provodniku, sta enake bujnosti in dolžine.

c) Veja, ki izrašča pod ostrim kotom, je bolj bujna v primerjavi z vejo, ki izrašča pod večjim kotom.

č) Više ležeča veja ima vedno bolj bujno rast od nižje ležeče.

d) Debelejša veja ima vedno bolj bujne priraste v primerjavi s šibkejšo vejo.

e) Pri dveh enakovrednih vejah je vedno bolj bujna tista, ki je bolje obraščena.

f) Veje, ki rastejo bliže provodniku, so vedno močnejše.

g) Veje z odprtimi koti rastejo šibkeje in zgodaj tvorijo rodne brste.

h) Na navpičnem poganjku v krošnji se najbolj obraste višji del.

i) Pri rahlo upognjenih poganjkih se vedno najbolj razvija prirast na koncu poganjka, v spodnjem delu je rast krajša, na teh kratkih poganjkih se razvijejo rodni brsti.

j) Pri vertikalno upognjenih poganjkih je slabša rast in dobra zasnova rodnih brstov.

k) Pri upognjenih poganjkih pod kotom 120 stopinj imamo enega do dva močnejša poganjka in preostale šibkejše (dobra zasnova rodnih brstov).

l) Močno upogibanje poganjkov pod kotom, večjim od 120 stopinj, vpliva na obraščanje s kratkim lesom, ki ponavadi v celoti tvori rodne brste.

Ti zakoni rasti veljajo za jablano in hruško, dobro pa jih je upoštevati tudi pri gojenju vseh drugih sadnih vrst.

Rodni les

Poznavanje rodnega lesa je nujno, če želimo sadno drevje pravilno gojiti. Ločimo vegetativne in generativne brste. Iz vegetativnih (majhni in koničaste oblike) se razvijejo listi in novi lesni poganjki (mladike). Speči ali skriti brsti so slabše razviti, ne odženejo, če jih ne vzpodbudimo z močno rezjo. Generativni ali rodni brsti so odebeljeni in okrogle oblike, iz njih se razvije en cvet (marelica, breskev), več cvetov (češnja, višnja, sliva,…) ali socvetje (ribez, bezeg).

Pri pečkarjih se rodni brsti praviloma razvijejo na koncu krajših ali daljših enoletnih poganjkov, ki izraščajo iz dvoletnega lesa. Pri pečkarjih imamo vedno mešani rodni brst, iz katerega se razvijejo listi in cvetovi, lahko pa se tudi podaljša v poganjek. Koščičarji razvijejo rodne brste na enoletnih mladikah ob straneh, na koncu mladike pa je vedno vegetativni brst.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulica OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Breskve imajo najkakovostnejše rodne brste razvite na rodnih šibah, ki so dolge 50 centimetrov in debeline svinčnika - izraščajo iz dveletnega lesa. Marelice imajo dobro razvite brste na rodnih šibah, majskih kiticah in rozetah. Češnja razvije rodne brste na vseh oblikah rodnega lesa. Pri slivi in češplji je oblika rodnega lesa odvisna od sorte. Nekatere imajo kratke oblike rodnega lesa, majske kitice in rozete in so ponavadi šibkejše in bolj zbite rasti. Druge obrodijo predvsem na rodnih šibah in so drevesa zelo bujne pokončne rasti.

Kaki razvije rodne brste na enoletnem lesu, ki izrašča iz dveletnega lesa. Iz brsta se razvije mladika, ki razvije cvetove v pazduhah tretjega do šestega lista. Figa obrodi na enoletnem lesu in na istoletnih, med rastno dobo zraslih poganjkov. Oljka razvije najlepše plodove na 20 do 30 centimetrov dolgih enoletnih poganjkih, ki praviloma izraščajo iz dveletnega lesa. Kivi obrodi na enoletnem lesu, ki izrašča iz dveletnega lesa. Iz brsta se razvije mladika, na kateri so cvetovi in listi. Mandarine imajo rodne brste ob straneh in na koncu enoletnih poganjkov.

Kje in kako začeti

Drevesa nikoli ne režemo tako, da gledamo od spodaj navzgor, ampak ga vedno gledamo od zgoraj navzdol. Saj v nasprotnem primeru se nam zelo hitro zgodi, da bomo pustili visoko deblo in ga dobesedno “ogulili”. Najprej očistimo bohotivke in gosto zaraščeno sredino krošnje. Pravilo naj bo, da imamo večino rodnega lesa ob strani veje. Tako porežemo odvečni les iz trebušne in hrbtne strani ogrodne veje. Vendar tu pa tam kakšno vejico pustimo, da varujejo les pred sončnimi pripekami v toplih poletnih mesecih. Pri oljki je tudi pomembno, da režemo tako, da osvetlimo vse strani krošnje. Vejo, ki zatira vhod sonca v krošnjo, brez slabe vesti odrežemo. V nasprotnem primeru bo rodnost neenakomerno porazdeljena po krošnji. Bolje bodo rodile osončene strani krošnje. Oljko in kaki režemo ,ko je nevarnost pozebe mimo.

Oljka pa je zelo hvaležna, trpežna in skromna rastlina do nas gojiteljev, da prenese tudi naše napake pri rezi.

Sčasoma in z učenjem, tudi ob napakah, lahko vsakdo toliko obvlada obrezovanje sadnega drevja, da bo to dobro uspevalo in rodilo. Ne smemo pa pozabiti, da je rezanje samo eden izmed ukrepov spodbujanja rasti in rodnosti.

Vsekakor pa poznavanje rezi ni najenostavnejše, zato se obrnite na najbližje izpostave kmetijskih svetovalnih služb, ki ponujajo tudi tečaje rezi.

(Nasvet je pripravila TARIN LOVIŠČEK)


Najbolj brano