Repa - večno druga

Kompleks vedno drugega zagotovo poznate. Nekoč sem prebrala neko študijo o tem, kako hudo je menda v večno drugih mestih po Evropi in kako “večno drugi prebivalci” naravnost sovražijo “kapitalce”, torej tiste iz glavnega mesta. In to ne velja samo za mesta; primere zlahka najdete v vsaki družini z več otroki in še marsikje. Tudi v zelenjavni družini - križnic.

Repa je bila vedno zapostavljena, večno druga, večno v senci zelja. Kar sama se vsiljuje stavčna zveza zelje in repa, ali pa kombinacija zelje s kranjsko ali zelje s pečenico. Ste že kdaj slišali, da bi kdo razglašal repo s pečenico za izvrstno jed?! Pa čeprav je še boljša kot zelje. Vsaj moj gospod tako trdi. Rasel je bliže meji, zato je njegova mama v repo stlačila krodegin ali po slovensko klobaso kožarico. V zelje pa zakopala vedno nekaj bolj žlahtnega, prašičjega. Ja, tudi nona Marija jo je nevede zapostavljala ...

Zgodovinsko dejstvo, da ima repa slab sloves, je najbrž posledica tega, da so jo do uveljavitve krompirja imeli za poglavitni vir hrane.

Toda sloves večno druge pa ima repa prav po nepotrebnem! Je bogato hranilna in polna zdravilnih snovi; vsega ima celo več kot zelje.

Repnjača ali repni retaš (prekmurska ljudska jed). Potrebujemo: 400 g moke, 30 g kvasa, 100 g masla, 1/2 dl mleka in sol po potrebi (za testo) ter 1,5 kg belih rep, sol, 80 g masti, 2 jajci, 1/2 dl kisle smetane (za nadev). Priprava: Iz presejane moke, vzhajanega kvasa, soli in masti zamesimo testo. Ga vzhajamo, nato ga razvaljamo centimeter debelo in položimo v namaščen pekač. Čez testo potresemo nadev iz bele repe. To smo najprej olupili, naribali, posolili in počakali, da se je izločila voda, nato vodo odcedimo, ožeto repo popražimo na maščobi, pri čemer preostanek vode izpari. Nato pečemo pri srednji temperaturi. Tik pred koncem prelijemo s smetano, v kateri smo razžvrkljali jajca. Zapečemo, razrežemo in še toplo ponudimo.

Učinkovito naravno čistilo

Repa (lat.: Brassica rapa) je zelo stara evropska kulturna rastlina. Najpogostejši sta poletna in strniščna repa, repe obeh vrst se po sortah spet ločijo po obliki in barvi. Po obliki so repe lahko bolj podolgovate ali bolj okrogle, po barvi najpogosteje bele barve z rožnatim pridihom, lahko tudi bledo rumenkaste ali svetlo rjave barve. Vse različice imajo značilen sladek in rahlo pekoč okus. Med hranilnimi snovmi v repi so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vlaknine, nekaj je tudi vitaminov in mineralov. Svežo mlado repo uživamo do srede jeseni, skisano najpogosteje čez zimo in vse leto.

V repi nikakor ne smemo prezreti treh bistvenih snovi: žveplove spojine, vitamina K in minerala kalcij. Prav zaradi žveplovih spojim sodi repa med najbolj učinkovita naravna čistila našega telesa, zlasti sečnih poti; očisti vse kotičke, kjer zastaja sečnina. Žveplene snovi v repi razmaščujejo jetra, razstrupljajo in čistijo kri. Ta funkcija pride zelo prav po praznikih, po prekomernem uživanju alkohola, nikotina in drugih nevarnih substanc. Te se vežejo na žveplo in z urinom izločijo iz telesa. Morda je prav temu pripisati velik diuretični učinek repe. Zaradi fitoncidov v repi jo lahko uporabljamo za izpiranje pri vnetju grla. Fitoncidi so antibiotične snovi, ki jih rastline sproščajo neposredno v zrak in že v majhnih koncentracijah zavirajo razmnoževanje bakterij in jih uničujejo. Mednje sodijo razna eterična olja in saponini; obojih je v repi dovolj, da repni sok pomirja kašelj in pomaga pri izkašljevanju.

Repni žlikrofi. Potrebujemo: testo za rezance, eno do dve presni repi, eno klobaso, eno do dve jajci. Priprava: podušimo na drobno sesekljano presno repo, dodamo sesekljano klobaso in jajca in vse dobro premešamo. Iz testa oblikujemo žepke in vanje damo repno-mesno maso. Napolnjene žepke na robovih utrdimo in na hitro skuhamo na slanem kropu. Če je kot glavna ali samostojna jed, jo ponudimo zabeljeno z ocvirki. (recept: Društvo podeželski žena Blagovica-Trojane)

Žveplo je sestavni del glutationa, ki preprečuje kvarjenje celic, ter aminokisline metionin; ta pa preprečuje izplavljanje glutationa iz telesa. Žveplo sodeluje pri nastajanju heparina, ki je najpomembnejši telesu lasten antikoagulant, zato je mogoče šteti repo za učinkovito obrambo pred krvnimi strdki. Žveplene snovi imajo pomembno vlogo tudi pri nastajanju inzulina za uravnavo krvnega sladkorja ter keratina, brez katerega nimamo dobrih las in nohtov. Žveplo spodbuja nastajanje hrustanca in mazalne tekočine med hrustančnimi ploščicami ter vezivnih kit.

Rastlinska oblika v maščobah topnega vitamina K, imenovana filokinon ali vitamin K1, je pomembna za vezavo kalcija z beljakovino ostekalcin; šele skupaj lahko nastane nova kostnina. Vitamin K celi rane, saj skrbi za pravilno strjevanje krvi, tudi pri krvavitvah ob menstruacijah in menopavzi ali pri slabem celjenju ran. Prav tako je vitamin K nujen za preprečevanje želodčnih in črevesnih motenj.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje. nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

Kalcij za kosti in pomirjanje

Kalcij v repi je nujen za kosti, za pravilno strjevanje krvi, za ritmično delovanje srca in dobro delovanje možganov; je veliki pomirjevalec in odločno pomaga pri nespečnosti. Prav tako preprečuje bolečine v mišicah.

Seveda ima repa še vrsto drugih mineralov, med njimi nekaj železa, natrija, kalija, fosforja in magnezija. Med minerali je treba omeniti zlasti izrazito dobro razmerje med njimi, predvsem med kalijem in natrijem, zato je repa izvrstna pomoč za zdravo srce in krvni obtok ter za preprečevanje celulita. V repi je še nekaj drugih vitaminov: vitamin B1 proti pozabljivosti, B2 proti dermatitisu, B9 (folne kisline) za več volje in vitamin C, če repa kali. V repnih cimah je od 100 do 140 mg/100 vitamina C, kar je zelo veliko. V praksi, takoj ko repa vzkali, cime potrgajmo in jih zamešajmo med solato.

Kraška sladka repa (tradicionalna kraška sladica). Potrebujemo: 4 mlade, srednje velike repe, 2 jušni žlici sladkorja, 2 jušni žlici maščobe (najboljše svinjske masti), ščepec soli. Priprava: repo najprej napol skuhamo v sopari, nato jo olupimo, narežemo na centimetrske kocke in posolimo. V ponev na maščobi karameliziramo sladkor do zlato rumene barve. Dodamo repo in kuhamo še kakšno minuto. Po želji solimo ali sladkamo. Tako pripravljena repa je odlična priloga k mesu in krompirju. (recept: Turistična kmetija Škerlj, Tomaj)

Kot vse križnice ima repa veliko zaščitnih glukozinolatov, ki delujejo antimikrobno. Pri njihovi razgradnji nastajajo snovi, ki naj bi preprečevale nastajanje malignih celic in celo zavirale raka. Velja pa opozoriti, da bi se morali pretiranega uživanje repe izogibati tisti, ki imajo motnje pri delovanju ščitnice.

---