Pršut vrača voljo do življenja

Ta teden sem bila v bolnišnici, naši največji, na obisku. Pa ne bom pisala o boleznih, saj se s tem ukvarjajo pristojni. Moj ožji sorodnik je prestal hudo operacijo in po nekaj dneh intenzivne nege so ga prestavili na oddelek. Ko je začel telovaditi po bolnišničnem stopnišču gor in dol, je bil pravi trenutek, da ga obiščem.

Pršut, paradižnik, paprika ... Rajsko rdeča barva, za življenjsko voljo in radost. Foto: Ivan Merljak
Pršut, paradižnik, paprika ... Rajsko rdeča barva, za življenjsko voljo in radost. Foto: Ivan Merljak

Ne bom razpredala o prenosu misli, telepatiji ali kako drugače, toda prvo, kar je rekel ob mojem vstopu v sobo, je bilo, da je sanjal o kraškem pršutu. “Veš, o tem, kako pogledaš v nebo in pobožno spustiš fetino pršuta na jezik, da se na njem kar stopi in navduši prav vse brbončice, kar jih premoreš!?” Tedaj sem predenj položila zavitek na tanko narezanih rezin pravega kraškega pršuta. In možakarju zrelih srednjih let so se zaiskrili biseri v očeh, ko je udejanjil svoje sanje in s tresočo roko okusil prvo fetino ... Nikdar dotlej še nisem doživela, da bi nekdo s tako ljubeznijo in strastjo segel po pršutu.

Res je, pršut vrača voljo do življenja, radost in smelost, daje upanje, budi načrte ... Pri tem mu pomaga temno rubinasto rdeč kraški teran, druga naša primorska posebnost, ki je ne srečamo nikjer na svetu; take rdeče zemlje za trte, kakršno imamo na Krasu, drugod ni.

Barve so pomembne

Barve hrane in vsega drugega, kar nas obdaja, so pomembne v našem življenju. Skoraj devet desetin vseh vtisov dobimo prek barvnega sveta. Zato imajo barve velik vpliv na naše počutje, še najbolj barve hrane, pri čemer barvni vtis dopolnimo še z okusom, vonjem in zaznavo strukture.

Rdeča je optimistična barva aktivnosti, vročine, gibanja, borbe, vitalnosti in strasti. Je torej povezana s polnostjo življenja, z močnim čustvom ljubezni in strasti, tudi s pogumom in celo žrtvovanjem. Rdeča povečuje mišični tonus, pospešuje pulz in krvni obtok, izločanje adrenalina in delovanje jeter, poglablja dihanje ... Zato so v pršutu, teranu, pa tudi v paradižniku in papriki snovi, ki krepijo in - vračajo življenje.

Pršut je nenadomestljiv v prehrani starih in slabotnih ljudi z zmanjšanim metabolizmom. Že nekaj rezin kraškega pršuta poživi telo, zato bi ga morali uživali redno. To velja za vse ljudi, tudi zdrave. Za ljudi s psihičnimi težavami, z depresijami in strahovi, pa tudi za otroke in slabotne vseh starosti, je pršut pravcato zdravilo. Pršut je varna hrana za nosečnice in športnike ter nujen, če hočemo hitro okrepiti in obnoviti telo. Ker so se v procesu zorenja pršuta beljakovine iz mišičnine že skoraj povsem razgradile v aminokisline, telo pršut precej lažje in hitreje uporabi kot beljakovine iz mesa. V kraškem pršutu ni nikakršnih dodatkov razen soli. Vse naredi narava sama, le čas ji moramo dati. Tedaj dobimo vrhunsko živilo, ki ga lahko v celoti uporabimo; tudi zelo zdravo belo maščobo, ki se je - povsem narobe - nekateri izogibajo.

Ob pršutu sodi še teran

Mnogi bi potrdili, da pršuta ni mogoče uživati brez kozarca pristnega kraškega terana. To vino so cenili že v antiki in ga šteli za zdravilo. Tak sloves so mu priznavali in ga veselo uživali na dunajskem cesarskem dvoru, pa tudi vladarji drugod po Evropi, celo v Londonu. Teran in tudi refošk v slovenski Istri imata razmeroma veliko zdravilnega resveratrola, ki skupaj z drugimi antioksidanti v vinu preprečujejo srčno-žilna obolenja in kapi ter zavira nekatere vrste raka. V zmernih količinah teran deluje antibiotično in antivirusno, pospešuje izločanje želodčne kisline ter spodbuja prebavo, povečuje presnovo holesterola in preprečuje žolčne kamne.

Paradižnik ščiti srce

Za razliko od pršuta in terana, ki sta na naših tleh domorodca že več kot 2000 let, je živopisno rdeč paradižnik novodobni prišlek. V Evropo so ga prinesli po odkritju Amerike, ki je njegova prava domovina, povsem nasprotno od prepričanja, češ da je doma v Sredozemlju. Značilno rdečo barvo paradižniku daje nadvse zdravilna snov - likopen, ki je odlična zaščita za srce. Z naraščajočo zunanjo temperaturo se količina likopena v paradižniku povečuje in s tem se povečuje tudi intenzivnost rdeče barve.

Paradižnikov je ogromno vrst, vendar se med njimi vsebnost hranilnih snovi skorajda ne spreminja. Paradižnik vsebuje zelo veliko, kar okrog 94 odstotkov vode in razmeroma malo suhih snovi. Med njimi je en odstotek beljakovin, 0,3 odstotka maščob in 4 odstotke ogljikovih hidratov. Med vitamini je veliko vitamina A, E in C. Nekaj je vitaminov skupine B, zlasti pomembna je “vitaminska trojka”, in sicer B3, B6 in folna kislino ali B9, ki skupaj znižujejo vrednost homocisteina v krvi in preprečujejo infarkt. Med skoraj 20 minerali je največ bakra, kar spodbuja nastajanje krvi, veliko je mangana za žlezo ščitnico, bora za spomin, železa za kri, kalija, ki znižuje krvni tlak, ter kalcija, magnezija in še več drugih v sledeh.

Paradižnik je dober za alkaliziranje krvi, če je ta preveč kisla, ter pospešuje izločanje želodčnega soka in delovanje trebušne slinavke, zato ga svetujejo vsem, ki slabo prebavljajo beljakovinsko in mastno hrano. Paradižnik znižuje krvni tlak in pospešuje prebavo, uravnava črevesje in blaži težave s hemoroidi. Ker ima organske kisline, ki ugodno vplivajo na delovanje notranjih organov, spodbuja apetit. Zaradi vitamina A in likopena je zelo priporočljiv pri očesnih težavah. S kuhanjem se sprosti še več likopena, z dodatkom maščobe pa zagotovimo še boljši izkoristek vitamina A.

Paprika ima veliko vitamina C

Podobno zgodbo ima tudi paprika. Z njo so se prvi srečali španski osvajalci nove celine Amerike, zato so jo v Evropi sprva imenovali španski poper. Tudi paprik je veliko vrst, ločimo jih tako po barvi, kot velikost in obliki, pa tudi na zelenjavno, začimbno in paradižnikovo papriko. Plodovi začimbne paprike so manjši, sem sodijo na primer feferoni in čili. Paprika je lahko sladka, polostra ali polpekoča ter ostra oziroma pekoča. V kuhinji je paprika široko uporabna: nepogrešljiva je pri dušenem mesu in vseh vrstah golaža. Brez nje ni pikantnih juh, zlasti paradižnikove ali fižolove, raznih prikuh in omak, paprikaš pa je po njej celo dobil ime.

Paprike so zdrave zaradi močnih barv, zlasti rdeče; nadvse zdravilen je antioksidant kapsaicin. Ta pomaga pri dobri prekrvavitvi in preprečuje nastajanje krvnih strdkov, saj naredi kri bolj tekočo. Kapsaicin je tudi za tvorbo endorfinov oziroma hormonov sreče in dobrega počutja. Za dobro prepustnost kapilar pa skrbita flavonoid rutin ter vitamina B3 in C. Vsi skupaj preprečujejo nevarnost infarkta in pomagajo zniževati količino škodljivih maščobnih kislin v krvi. Nekatere paprike imajo celo več vitamina C kot limone. Paprike vsebujejo tudi mineral cink, ki krepi vezivna tkiva žil, blaži težave s krčnimi žilami, spodbuja prebavo maščob in znižuje holesterol.

En paradižnik, paprika, dve ali tri fetine pravega kraškega pršuta, košček kruha in kozarec terana. Ali potrebujete še kaj več za veselo življenje?!

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga OLja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

MARIJA MERLJAK


Najbolj brano