“Projekti, kot je Primorski vrtiček, so v današnjem času nujni”

Od aprila smo v vsaki Soboti objavljali rubriko Primorski vrtiček, ki smo jo uvedli lani na pobudo bralcev iz različnih krajev Primorske. Strokovnjaki Kmetijske zadruge (KZ) Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem (UP) so teden za tednom ljubiteljskim vrtičkarjem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. S prihodom zime se letošnja sezona Primorskega vrtička poslavlja z naših strani. Ponovno bo zaživela spomladi, ko bo čas za nove skupne vrtičkarske izzive.

Odpri galerijo

“Komaj smo čakali pomlad, da posadimo prvo zelenjavo, in že korakamo v zimo,” kar ne more verjeti Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agraria, ki je lani, ko smo začeli z akcijo, prevzela vlogo skrbnice Primorskega vrtička. Kot pravi, so eni bolj drugi manj zadovoljni z letošnjo vrtičkarsko sezono.

Tudi na Purissimi nad Ankaranom, kjer smo odmerili prostor skupnemu projektu KZ Agraria, UP in Primorskih novic, nam je narava nekoliko ponagajala.

“Letos je bilo manj padavin med letom in smo v Istri imeli slabšo letino fižola. Zgodaj poleti je še nekaj obrodilo, kasnejše sorte pa se niso obnesle. Sploh je bila slaba letina za fižol češnjevec, ali po domače, kot mu rečemo v Istri, 'zabronjen' fižol. Zelo hitro ga je napadla rja. Enako je bilo tudi z ostalimi sortami fižola. Manj težav smo sicer imeli s polži na solati. Zelo bujno pa so nam obrodile paprike, bučke, paradižniki in melancane,” našteva.

Visoke grede so zakon!

Novi pristopi v vrtnarjenju z zasajevanjem visokih gred so se pokazali za zelo dober način kmetovanja. “Vseskozi se srečujemo s težko ilovnato zemljo, ki vsebuje veliko apnenca in posledično kalcija, se zelo počasi segreva, zelo slabo prepušča vodo, ima visoko vsebnost pH, kar pomeni, da je zelo kisla ... Težave nam povzroča tudi pregnojenost in posledično nedostopnost hranil ter slabo založena tla z organsko maso. Vse to so glavni faktorji za neuspeh na vrtu,” pravi strokovnjakinja. Prav zaradi vsega naštetega so na Primorskem vrtičku postavili visoke grede in gomile ter takoj imeli boljše rezultate. “Samo spomnimo se, kako smo imeli lep, dolg korenček, polžki niso zašli v visoko gredo, manj je bilo treba zalivati ... Nasploh je na gomilah vse bistveno lepše raslo,” je zadovoljna.

Tudi študentje sredozemskega kmetijstva z Univerze na Primorskem so uspešno izpeljali svoj projekt. Del vrtička so zasadili z bolj redkimi rastlinskimi vrstami v Istri, kot so arašidi, leča, bob, ajda in sladki krompir. “Bili so tudi inovativni in v bale sena so posadili jagode in buče. Oboje je lepo uspevalo,” jih je pohvalila Pirnatova. Sladki krompir se je pokazal kot zelo zanimiv krompir, predvsem pa je pomembno to, da mu naša klima ustreza, dodaja.

“Čez leto smo na Primorskem vrtičku gostili kar nekaj osnovnih in srednjih šol ter ostalih institucij. Obiskovalci so bili zelo vedoželjni, opravila na vrtu so jih zelo zanimala. Pohvaliti moramo tudi učence osnovnih šol, ki so sodelovali v naših delavnicah, kjer smo skupaj izdelali hotele za koristne organizme, ki smo jih postavili na naš vrtiček.”

S pridelavo zelenjave na vrtičku so se na projektnih dnevih seznanili tudi dijaki izolske gostinske in turistične šole. “V zadovoljstvo nam je širiti dobrote in prednosti te naše ljube zemlje in krajine na mlajše rodove. Kmetijstvo, gastronomija in turizem bi morali biti tesno povezani. Lepo kulturno krajino in pokrajino imamo, ponašamo se z zdravo mediteransko kuhinjo, bogato kulinariko in čudovitimi turističnimi destinacijami, a moramo se povezati in čim bolj sodelovati,” poudarja Patricija Pirnat.

V pravem sožitju z naravo

Na Primorskem vrtičku se še kako zavedajo pomena čebel. “Vemo, da bi bil brez njih naš planet bolj pust in žalosten, zato smo v sodelovanju z mladim čebelarjem Matjažem Karanovičem iz Dekanov na vrtiček postavili tudi čebelnjak,” letošnjo pridobitev vrtička utemeljuje Pirnatova.

Tudi spiralna zeliščna greda, ki so jo postavili že lani, je letos z manjšimi dosaditvami zelo lepo uspevala. V vodnem bazenčku na dnu spirale pa si je žabja družina našla svoj dom. Tudi družine čmrljev so se zelo dobro počutile v rastlinjakih na Purissimi in vsak dan znova in znova hitele s cveta na cvet in skrbele za dobro oplodnjo slastnih paradižnikov znamke Purissima. Center za vzgojo sadik pa je očitno vabljiv tudi za druge živali. “Srna z mladičem je večkrat obiskala našo cvetlično spiralno gredo in se posladkala s cvetovi nageljčkov. Na Purissimi je bilo v letošnjem letu res čutiti sožitje z naravo in domačnost. Kar dvakrat smo na stežaj odprli svoja vrata za obiskovalce in vsakič je bilo zanimanja zelo veliko. Predstavili smo naš vrt, naše partnerje v projektu - Semenarna Ljubljana, Planta, Agroruše, Agroservis Vode - in si skozi različne delavnice izmenjali veliko znanja in izkušenj. Na zadnji delavnici smo si obliznili prste s kuhanjem in degustacijo marmelad. Res so bile okusne,” se zasmeje Patricija Pirnat, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje tudi vsem sodelavcem, ki so skrbeli za vsa opravila in potek dela na vrtu ter za njegovo urejenost.

Uvajanje znanja v prakso

Pri tem so bili zaposlenim na Purissimi v veliko pomoč študenti sredozemskega kmetijstva in biodiverzitete Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP Famnit). “V letošnjem letu smo se raziskovalci in študentje aktivno vključili v zasnovo in vzpostavitev vrtička. Ker so Združeni narodi leto 2016 razglasili za mednarodno leto stročnic, smo se odločili za sajenje nekaterih stročnic, ki predstavljajo ključni in globalni vir rastlinskih beljakovin v prehrani človeka,” pojasnjuje dr. Dunja Bandelj, vodja študija sredozemskega kmetijstva na UP. Z namenom, da bi obiskovalcem vrtička približali ajdo, so posejali semena tatarske in navadne ajde, ki velja za premalo koriščeno žito v naši prehrani. Na vrtičku se je s pridelkom še posebej izkazal sladki krompir, ki izvira iz tropskega območja Amerike in je primeren za gojenje v najrazličnejših okoljih.

“Tako so študentje lahko spoznali manj znane rastlinske vrste, ki imajo potencial za gojenje tudi pri nas.” Sladki krompir velja kot pomemben vir ogljikovih hidratov, ki ga odlikuje visoka vsebnost karotenoidov, vitaminov, vlaknin ter nizek glikemični indeks. Ker pa je popularno tudi urbano kmetijstvo, so študenti prikazali tudi alternativne zasaditve v zabojniku, kjer je zelenjava še posebej dobro uspevala, ter na kopicah sena, kjer so rasle buče in jagode. “Druženje profesorjev in študentov s strokovnjaki Agrarie na Primorskem vrtičku je bilo hkrati priložnost za izmenjavo izkušenj, mnenj in delitev znanja. Še posebej pa smo se Famnitovci izkazali pri kuhanju figove marmelade z orehi!” je nad oktobrskim dnevom odprtih vrat še vedno navdušena Bandljeva.

Za razvoj odgovornejše družbe

“Integracija univerze v lokalno okolje je izjemnega pomena za doseganje sinergijskih učinkov pri razvoju regije in vzpostavljanju dobrih partnerstev, ki so potrebna za krepitev prenosa znanja za razvoj odgovornejše družbe,” opozarja Bandljeva. “Pomena kmetijstva se v današnji družbi premalo zavedamo, pridelava hrane ni samoumevna, potrebna so znanja za razvoj novih inovativnih tehnologij, ki so osnovane na varovanju naravnih virov in omogočajo pridelavo zdrave hrane in s tem konkurenčnost. Izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih je zato ključnega pomena in razvijanje odnosa do kmetijstva bi moralo biti vključeno že pri mlajših generacijah. Tega se zavedamo tudi na univerzi, zato nam partnerstvo v akciji Primorski vrtiček prinaša priložnost, da smo glasniki pomena kmetijstva v regiji in tako prispevamo k popularizaciji kmetijske dejavnosti,” zaključuje.

Pomen samooskrbe

“Čeprav je za pridelavo lastne hrane potrebnega le nekaj dela, se le redki tega lotijo. S projektom Primorski vrtiček smo želeli pokazati, da pridelava lastne hrane ni zahtevna, da potrebujemo le nekaj dobrih nasvetov ter napotkov in obdelovalno površino, ki jo lahko uredimo tudi na domačem balkonu,” poudarja direktor Primorskih novic Rok Hladnik. “Primorske novice smo kot partner v tej akciji izkoristile priložnost, da poleg dnevnih dogodkov, ki jih redno pokrivamo, pišemo tudi o samooskrbi s hrano ter povežemo naše bralce s strokovnjaki na tem področju. Veseli smo, da projekt združuje in povezuje različne generacije, saj ima zdrava prehrana in samooskrba velik pomen za sedanjost in prihodnost naše družbe. Z njim želimo nadaljevati tudi v prihodnje, saj je zanimanje za tovrstno vsebino in konkretne nasvete vedno večje,” je zadovoljen Hladnik.

Pritrjuje mu tudi direktor KZ Agraria Robert Fakin. “Pravkar zaključena druga sezona Primorskega vrtička je bila zelo uspešna. Organizatorji - Primorske novice, Univerza na Primorskem in KZ Agraria - smo postali zelo uigran tim, ki jim je skupni cilj razvoj obalnega kmetijstva in čim večja samooskrba z domačimi kmetijskimi pridelki. Vodilna vloga v tem projektu je za našo zadrugo še dodatna potrditev, da sledimo osnovnemu poslanstvu - združevanje ter usmerjanje istrskih kmetov. Glede na njihovo povprečno starost - 62 let - je nujno pomladit panogo, zato smo zelo veseli sodelovanja z mladi upi v kmetijstvu, ki se izobražujejo na UP, praktične izkušnje pa nabirajo na našem posestvu na Purissimi. Osebno menim, da je kljub množici proračunskih služb, zadolženih za prenos znanja v kmetijstvo, izobraževanje v tej branži zelo podhranjeno, zato so - če se želimo povzpeti višje na lestvici samooskrbe - taki in podobni projekti nujni,” je prepričan Fakin.

PETRA VIDRIH

---