Priznam, odvisna sem od češenj!

Nedavno me je neka bralka opozorila, da je že veliko prebrala o tem, kako izbirčen da je moj mož glede prehrane; sploh, ko gre za zdravo hrano. Iskreno povedano, tudi sama nisem nikakršna “svetnica”, saj se marsičemu ne morem upreti. Češnjam in jagodam, na primer.

Prejšnji teden mi je mož prinesel zabojček sladkih temnordečih briških češenj. Ves dan sem jih pridno zobala in do večera je na mizi ostal le velik kup koščic. Pri tem mi mož niti ni pomagal; morda je prispeval kakih deset koščic ...

“Ti si prava odvisnica od češenj!” me je okregal in brž oddrvel v trgovino po novo zalogo teh rdečih zapeljivk. Res je, odvisnica od dobrega sem, kajti češnje so potrjeno dobre in zdrave.

Zapisalo se mi je “rdečih zapeljivk”. Mednje sodijo poleg češenj zagotovo tudi jagode. Rdeča barva v sadju je res zapeljiva. Daje nam občutek moči, izžareva energijo in zdravje. Sicer pa rdečo barvo sadju dajejo antocinadini in druga rdeča barvila, ki kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravijoličnimi žarki. Enako vlogo imajo v našem telesu, ko rdeče sadeže zaužijemo.

Čeprav so sladke, češnje nimajo veliko sladkorja

Češnje (Prunus Avium) sodijo v družino rožnic. Komercialnih sort je veliko, na slovenskem okrog 20. Razlikujejo se po času dozorelosti, intenzivnosti rdeče barve, odpornosti na vremenske vplive, čvrstosti in konstituciji, po velikosti in okusu. V drobnem sadežu je le približno 60 kcal v sto gramih, saj češnje nimajo veliko sladkorja, čeprav so sladke in slastne.

Zdrave so, ker pomagajo pri protinu, artritisu in vnetnih bolečinah. Selektivno zavirajo encim ciklooksigenaza 2 in s tem vnetja in občutek bolečine. Prav tako vsebujejo cianidin. Ta blaži bolečino, ki jo povzročajo kristali sečne kisline, ki se nabirajo v sklepih.

Zaradi visoke vsebnosti kalija ter pravega razmerja med kalcijem in magnezijem, so češnje dober sadež zoper težave s srcem in ožiljem. Zaradi beta-sitosterola pomagajo zniževati holesterol v krvi; ker imajo tudi kvercetin, so dobro obramba pred boleznimi srca in ožilja. Zaradi elaginske kisline in amigdalina so češnje tudi pomoč pri zaviranju in premagovanju rakastih obolenj. Češnje delujejo diuretično, čistijo jetra in ledvice, saj iz njih odstranjujejo tudi težke kovine. Ker imajo fruktozni levosučni sladkor vrste levuloza, so primerne tudi za sladkorne bolnike.

Češnje vsebujejo do 90 odstotkov vode ter precej mineralov in vitaminov. Med minerali izstopajo silicij, cink, kalij, kalcij, magnezij, fosfor in železo, med vitamini pa vitamini skupine B (B1, B2, B3) in vitamin C. Čeprav so kot sadež majhne, imajo veliko površino kožice in idealno razmerje med volumnom in površino.

Češnje nas ohranjajo mlade

Češnje so pravo lepotilo za izboljšanje kože in vezivnih tkiv. Antocianska barvila skupaj s cinkom in vitaminom C okrepijo vezivno tkivo v telesu, saj vežejo kolagenska vlakna v trdno elastično tkivo, kar je pomembno za hrustanec oziroma veziva med kostmi. Antociani tudi zavirajo tiste encime, ki povzročajo starikavo kožo, zato nas češnje ohranjajo mlade. Hkrati zmanjšujejo nastajanje želodčnih čirov ter zdravijo artritise in paradentozo.

Pri češnjah so uporabni tudi peclji. Čaj iz češnjevih pecljev in suhih češenj lajša artritis. Češnjev sok pomaga uravnavati prenizek krvni tlak. Ob pogostih glavobolih menda pomaga redno uživanje svežih češenj.

Podobno kot pri drugem sadju tudi pri češnjah velja, da jih pobiramo, ko so na vrhuncu dozorelosti, saj dozorelo sadje vsebuje največ hranilnih snovi. In tudi pri češnjah velja načelo - s sadovnjaka na mizo. Kot vsako sadje so namreč tudi češnje občutljive na staranje in med še tako dobrim skladiščenjem izgubljajo hranilne snovi.

Podobno kot češnje so zdrave tudi jagode

Jagode so birni plodovi ali nekakšna soplodja z veliko plodiči, kar vidimo kot zrnca na površini jagode. In grmičku ni ime jagoda, marveč jagodnjak (Fragaria). Gojenje jagod ni težavno in po vsem svetu so razvili že nekaj tisoč sort vrtnih jagod. Izvorna vrsta jagod je divja gozdna jagoda, ali navadni jagodnjak (Fragaria vesca ali sinonimno Fragaria vulgaris).

Gozdne jagode vsebujejo do 90 odstotkov vode, do 1,7 odstotka beljakovin, do 1 odstotka maščob, do 12 odstotkov glukoze, fruktoze in saharoze, do 4,6 odstotka celuloze, do 7,7 odstotka pektinov in do 2 odstotka organskih kislin (zraven so tudi ksilitol, sluzi, čreslovine in barvila). Med vitamini je največ je vitamina C, sledijo vitamin B3, vitamin H ali biotin, vitamina B2, provitamina A, vitamina B1 ter folna kislina ali vitamin B9. Za zdravje so pomembne tudi rudninske snovi oziroma minerali. Največ je kalija, ki je odličen za srce, sledijo fosfor, natrij, kalcij, klor, magnezij, mangan, železo in baker.

Vse to je tudi v vrtnih jagodah, vendar pa vsebnosti sestavin nihajo glede na lego rastišča, pedološko sestavo tal ter na količino svetlobe in sonca. Največ vitamina C je v jagodah, kjer sonce dolgo osvetljuje rastlino, ter tam, kjer so dnevi topli in noči zelo hladne.

Jagode so za ljubezen

Zakaj pravimo, da so jagode za ljubezen? To nam razkrije že sestava aminokislin. Količinsko jih sicer ni veliko, so pa v jagodah prisotne prav tiste, ki jih potrebujemo za dobro voljo in počutje. Jagode imajo arginin, ki je pravcata naravna viagra, saj veča število semenčic, krepi poželenje in erekcijo; histidin odpravlja žensko hladnost, fenilalanin aktivira hormone za dobro voljo in srečo, glutaminska kislina je gorivo za možgane in boljšo koncentracijo, glicin aktivira osrednje živčevje, tirozin zmanjšuje utrujenost in preprečuje depresivnost, valin, prolin in serin poskrbijo za dobro kri, preprečujejo anemijo in spodbujajo vezavo železa v hemoglobinu. K splošnemu počutju veliko prispevajo tudi minerali. V jagodah je elaginska kislina; ta zavira rast rakavih celic. Nadvse zanimivo je odkritje, da sveže stisnjeni jagodni sok že v nekaj urah uniči povzročitelja tifusa, bakterijo salmonelo.

Jagode odplavljajo zaloge sečne kisline v sklepih in tkivih, podobno kot češnje. Priporočljive so za rekonvalescente, ki so slabotni in brez moči. Tisti, ki imajo težave z jetri, bi morali vsak dan pojesti po en obrok jagod. Jagode so primerne tudi za sladkorne bolnike. V njih je namreč polovica sladkorjev v obliki sadnega sladkorja, fruktoze.

Pri gozdnih jagodah so zdravilni plodovi, listi in korenike. V listih so čreslovine, eterična olja s citralom, kvercitrin ali flavonski glikozid in njegov aglukon kvercetin. Izredno zdravilna substanca v jagodnih listih je fragarin. To je naravni antibiotik (phytoanticipin), ki hitro uniči vse vrste patogenih bakterij, ki za rast uporabljajo kisik. Hkrati fragarin izboljša prepustnost celičnih membran za vnos hranilnih snovi in iznos odpadnih snovi.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga OLja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

MARIJA MERLJAK

---