Priprava kože na poletje

Prav kmalu bomo kožo z veseljem razkazovali sončnim žarkom. Če bomo to počeli s pametjo, si bomo tako utrjevali zdravje. Toda sončni žarki so tudi nevarni in zaradi njih lahko zbolimo.

Sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. To velja tudi za druge elemente življenja, za vodo, zrak in ogenj. Kar pomislimo: če damo sobno rastlino ali rastlino iz rastlinjaka na sonce, hitro ovene in propade. Torej sončno sevanje je močno in nevarno, zato se ne smemo nikoli nepremišljeno izpostaviti močnemu soncu, saj si bomo nakopali težave.

Najbolj nespametno je “praženje na soncu” ter uživanje hladnih in sladkih pijač. Beduini v Sahari pri 40 stopinjah Celzija ponudijo gostu vroč in nesladkan čaj, ker iz izkušenj vedo, da je tako najboljše. V nosu imamo svojevrstno klimatsko napravo, ki pozimi ogreva, poleti pa hladi zrak, ki ga vdihujemo. Če se prehladimo, se ta “mehanizem” pokvari. Vedno je treba dihati skozi nos, saj si sicer nakopljemo vneto grlo in katar.

Kožo je treba zaščititi

Kožo je potrebno zaščititi pred škodljivimi vplivi močnega sonca. Koža je naš največji organ in enako pomembna kot srce, želodec, ledvice ali jetra. Je obrambni plašč telesa; varuje ga pred zunanjimi vplivi in pred vdorom škodljivih snovi. Sodeluje pri uravnavanju telesne vlage, prek nje izločamo odpadne snovi in uravnavamo telesno temperaturo.

Kožo delimo na dve glavni plasti, na povrhnjico, in spodnjo plast, usnjico. Ko govorimo o zaščiti pred močnim soncem, nas zanima predvsem povrhnjica. V njej je dvajset plasti celic, ki nenehno nastajajo in propadajo. Celice nastajajo v najnižji plasti, se starajo in potujejo proti površini kože. Pri umivanju nekaj zgornjih plasti odstranimo, a imamo kmalu enako število novih plasti, ki zamenjajo odmrle in odstranjene. Če mehanizem poškodujemo, je še najmanj hudo to, da imamo hrapavo, poroženelo in luskavo kožo.

V lasnicah kože je tretjina celotne krvi. Površina kože meri pri odraslem človeku v povprečju dva kvadratna metra, kvadratni centimeter kože pa ima okrog tri milijone celic. Neštetokrat sem že poudarila, da je od zdravja celic odvisno tudi naše zdravje.

Zakaj porjavimo?

V koži je pigment osnovna zaščita pred sončnimi žarki. Ta kožo obarva in varuje pred opeklinami ter spodbuja nastajanje imunskih snovi proti infekcijam. Ob sončenju se pod vplivom ultravijoličnih žarkov ergosterin, ki je oblika holesterola, spremeni v vitamin D. To je pozitivni vidik sončenja, saj se nam poveča napetost in prožnost kože, potem bolje slišimo in vidimo, saj vitamin D vpliva tudi na kosti, vid in sluh.

Kaj pa negativni učinek? Pod vplivom sončnih žarkov potekata v koži dva sočasna kemična procesa: oksidacija in dehidracija. Če ju ne zadržujemo in uravnavamo, lahko močno škodita. Če k temu dodamo še škodljive vplive onesnaženosti zraka, ozonsko luknjo, kajenje, stres in ekstremne športe, potem je škoda še večja. Pri kemičnih procesih v koži nastajajo tudi prosti radikali, ki načenjajo elastinska in kolagenska vlakna ter uničujejo mehanizme za obnovo celic.

Koža vedno opozarja, da ji nekaj primanjkuje

Koža se prehranjuje od znotraj navzven, prav tako se ščiti s hrano od znotraj navzven. Pri poroženeli, luskavi koži, je potrebno s hrano vnesti več vitaminov A in B6 ter minerala cink. Pri preslabotni pigmentiranosti pa moramo uživati jedi z bakrom. Marsikatera ženska v srednjih letih pozna značilno rdečico zaradi razširjenih drobnih žilic pod povrhnjico. Tem svetujem uživanje jedi, ki vsebujejo vitamin B3. Vedeti moramo, da se koža masti od znotraj in tako se tudi zdravi. Ni vseeno, kakšno maščobo uživamo; za solatne prelive uporabljajmo hladno stisnjena olja z vitaminom E, maslo in kuhano maslo, za cvrtje in žar pa posebej prirejena olja za višje temperature, grizljajmo orehe in oreščke ...

Palačinke z lososom in špinačo

Spečemo palačinke, najbolje iz ajdove moke. Nato pripravimo nadev iz kuhane sesekljane špinače, kajmaka (ali skute) in začimb po želji. Na palačinko najprej položimo rezino ali rezine prekajenega lososa, nanj pa nadev. Zavijemo in postrežemo. Lahko tudi rahlo popečemo, da se kajmak razpusti.

Narava pomaga zaščititi in nahraniti kožo

Najprej moramo poskrbeti za antioksidante. Te najdemo v jagodičju: borovnice, brusnice, maline, robidnice, rdeče grozdje, ribez, pa tudi rdeča pesa in jajčevci. Borovnice imajo najboljše razmerje med vsebino in površino kožice, ki obdaja jagode, v katerih so antioksidativne snovi. Tu je pet vrst antocianinov, ki preprečujejo škodo na celični ravni in na DNK, in elagična kislina, ki zavira nastanek raka. Ker se koža poleti z vročino razširi, se stanjša in žilice pod njo postanejo bolj vidne. Temu pravimo kuperoza. Potrebno je povečati vnos flavonoidnih snovi, da okrepimo stene žilic. Da bo koža gladka, uživajmo česen, por in ingver. Flavonoidi v pomarančah in citrusti delujejo kot antioksidanti in antimutageno. Imajo sposobnost absorbcije svetlobe, varujejo DNK in zmanjšujejo vpliv rakotvornih snovi. Med močne flavonoide sodita tudi zeleni čaj in vino.

Buče in bučke imajo karotenoidne snovi in varujejo pred negativnim vplivom sončnega ultravioličnega sevanja, kar močno vpliva na degeneracijo rumene pege in najbrž na nastanek sive mrene. Tu si pomagamo s špinačo. Ta ima lutein, zeaksantin in betakaroten, ki močno znižajo količino prostih radikalov. Podobna hrana so še listni in kodrolistni ohrovt, listje repe, koruza, jajčni rumenjak in oranžna sladka paprika. Špinača je bogata tudi z glutationom in alfalipoično kislino, ki varujeta DNK in ga popravljata in zmanjšujeta oksidacijo.

Paradižnik že sam deluje kot močan antioksidant in v sozvočju z drugimi karotenoidi. Posebno češnjevec močno poveča zaščitni faktor kože in prepreči oksidacijo luteina in degeneracijo rumene pege. Paradižnikova mezga celo za 40 odstotkov. Karotenoidi imajo večji učinek, če jih skuhamo in obenem zabelimo z oljčnim oljem ali jim dodamo še orehe ali mandlje. Sinergični učinek karotenoidov, ko uživamo različne vrste skupaj, je izredno velik. Zelje, brokoli in brstični ohrovt pa so križnice, ki vsebujejo sulforafan in ta zmanjša nevarnost kožnega raka kar za 50 odstotkov, ker odstranjuje škodljive snovi in zmanjšuje oksidacijo.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala s snaho Petro Jakob Merljak.

Kaj pa meso?

Tu velja opozoriti na vitamine skupine B (B1, B3, B6, B12) ter minerale, zlasti selen in cink. Veliko tega imajo plave ribe in divji losos, meso in drobovina pašne živine, drobnice in perutnine. Mastne ribe, zlasti sardine, skuša, losos in tuna imajo poleg vitamina B6 tudi veliko vitamina D; to je potrebno vedeti, saj kreme za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem blokirajo vnos vitamina D prek sonca, zato ga moramo nadomestiti z morsko hrano ali žiti in mlečnimi izdelki. Puranovo meso je bogato z vitamini B6, B12 ter z železom, cinkom in selenom. Selen popravlja škodo, ki jo sončni žarki naredijo v DNK. Za boljši izkoristek beljakovin je dobro živalske beljakovine kombinirati tudi z rastlinskimi.

---