Primorski vrtiček je navdušil

Sredi februarja smo se na pobudo bralcev z različnih krajev Primorske odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku.

Na Purissimi pri Ankaranu smo skupaj oblikovali Primorski vrtiček, velik približno toliko, kot so vrtovi okrog primorskih hiš. Vsak teden smo na straneh Sobote poročali o tem, kaj se dogaja na našem vrtičku, in bralcem postregli z nasveti za vrtnarjenje.

Sonaravno vrtnarjenje

Vlogo glavne skrbnice Primorskega vrtička je prevzela Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agraria. Pri obdelovanju vrtička ji je pomagala sodelavka Jana Žveplan, tudi agronominja, v veliko pomoč pa sta jima bila tudi študenta sredozemskega kmetijstva na Univerzi na Primorskem, Tine Matoš iz Dekanov in Tadej Grbec iz Kort. Del ekipe je bile tudi fotograf Jaka Jeraša,ki je v svoj objektiv pridno beležil vsa vrtnarska opravila na Purissimi.

Pred slano in nizkimi temperaturami vrtnine obvezno zaščitimo z zimsko kopreno, svetuje Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agraria. Rastline v loncih shranimo bodisi pod balkone bodisi v rastlinjake, ali pa jim poiščimo kakšno drugo zavetje pred mrazom. “Pomembno je, da je prostor, kjer bodo prezimovale te rastline, dovolj svetel,” opozarja. Rastline zalivajmo minimalno, in še to v oblačnem, deževnem vremenu. “V mrazu bodo raje prenesle sušo kot pa mokra tla,” razkriva. Na prazni del vrta potrosimo hlevski gnoj, kompost ali organsko gnojilo - pelete in ga z vrtno lopato ali vilami za prekopavanje zadelajmo v tla. Tako bo v tleh potekala fermentacija teh gnojil in spomladi bo v zemlji že nekaj hranil, ki bodo rastlinam hitro dostopna. Po obiranju pridelka pognojimo tudi sadno drevje, oljke, grmičevje in vinograde. Najbolje, da za to uporabimo peletirana organska gnojila, ki so vsa naravno fermentirana. Ta gnojila vsebujejo večji del organske mase in zelo malo dušika, fosforja in kalija. Zato ni nobene bojazni, da bi škodovala rastlinam. Če pa jih uporabimo šele spomladi, je velika verjetnost, da ne bodo dala želenega učinka; niti pri vrtninah, kaj šele pri sadnemu drevju.

Na Primorskem vrtičku so posadili številne kulture: krompir, čebulo, česen, več vrst solate, kapusnice, korenček, zeleno, peteršilj, grah, fižol, čičeriko, rdečo peso, blitvo, tržaški radič, kumare, bučke, paradižnik, papriko, jajčevce, melone, lubenice, jagode in še kaj. Poseben kotiček so namenili zeliščem, naši vrtnarji pa so poskrbeli tudi za sadno drevje, ki raste na Purissimi. Vrtnarili so čimbolj sonaravno. Uporabljali so predvsem ekološka zaščitna sredstva in gnojila, nadvse previdni pa so bili tudi pri izbiri semen, ki so bila bodisi ekološka, na vsak način pa netretirana.

Vrata Primorskega vrtička smo dvakrat - najprej sredi junija, nato še konec avgusta - na stežaj odprli obiskovalcem. Oba dneva odprtih vrat sta na Purissimo privabila številne ljubitelje vrtičkarstva z raznih koncev Primorske. Patricija Pirnat in Jana Žveplan sta komaj uspeli odgovarjati na vsa vprašanja, ki so jih med vodenimi ogledi postavljali radovedni vrtičkarji.

Presegli pričakovanja

“Rezultati akcije Primorski vrtiček so presegli naša pričakovanja. Izredno zanimanje vseh generacij za tovrstne nasvete potrjuje naše prepričanje, da Primorci želijo vedeti več o tem, kaj zemlja lahko da in na kakšen način lahko pridelamo okusne in zdrave pridelke,” pravi direktor KZ Agraria Robert Fakin. “Članki, ki so jih pisale naše strokovne sodelavke, so bili predmet izrednega zanimanja, pa tudi same so bile deležne mnogih klicev bralcev ter dodatnih vprašanj o pripravi zemlje, o škodljivcih in še čem. Spomladi so nas na Purissimi obiskale vse okoliške šole in društva,” je zadovoljen Fakin.

Kot poudarja, je za KZ Agraria to potrditev, da jih prebivalstvo sprejema kot največjega predstavnika lokalnega kmetijstva. “Kar nedvomno smo, zato bomo z dodatno vnemo razvijali naše poslanstvo, ki temelji na razvoju obalnega kmetijstva. Moji sodelavci že pripravljajo nove projekte, kjer bomo delili nasvete, izmenjevali izkušnje ter odgovarjali na vsa tematska vprašanja tudi s podobnimi praktičnimi prikazi. Želimo si, da bi Purissima postala neke vrste inštitut za kmetijstvo, s poskusnimi polji, laboratorijem ter kadrom, ki bo lahko usmerjal vsakega, ki si želi vrtnariti ali kmetovati.”

Dodana vrednost: lokalno pridelana hrana

Da pridelava hrane ni samoumevna, ampak sta potrebna znanje in praksa, se strinjajo tudi profesorji študijskega programa Sredozemsko kmetijstvo Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) Univerze na Primorskem. “Največja dodana vrednost regiji je lokalno pridelana hrana, ki je v luči slabe slovenske samooskrbe izjemno pomembna,” poudarja vodja oddelka dr. Dunja Bandelj. “Za univerzo je izjemnega pomena vpetost v lokalno okolje, ki omogoča neposreden prenos znanja iz akademske sfere v prakso in usmeritev raziskav v problematiko, s katero se sooča sredozemsko kmetijstvo. Ponosni smo, da so bili naši študentje del te zgodbe, da so imeli priložnost sodelovati pri pripravi in vzdrževanju vrtov Purissime in s tem utrjevati znanje, pridobljeno na fakulteti, ter s praktičnim delom pod vodstvom strokovnjakov KZ Agrarie pridobiti dragocene izkušnje.”

Neposreden stik z bralci

Akcija Primorski vrtiček je pomembna tudi za medij, kot so Primorske novice, poudarja v.d. odgovornega urednika Antiša Korljan. “V časnik vnaša vsebine, ki so za primorskega človeka zanimive in pomembne, saj delo z zemljo in na njej marsikateremu našemu bralcu prinaša vsakodnevni kruh. Hkrati pa nam druženje z bralci v sproščenem okolju daje možnost pridobiti zelo dragocen odziv na naše delo in vpogled v to, kako časnik ocenjujejo naši najpomembnejši prijatelji - bralci.”

“Na Primorskih novicah se zavedamo pomena samooskrbe, zato smo s strokovnjaki na tem področju stopili skupaj in našim bralcem ponudili veliko nasvetov s področja vrtnarjenja. V prihodnjem letu bomo akcijo nadgradili še z dodatno interakcijo med bralci in strokovnjaki,” napoveduje direktor PN Rok Hladnik.

PETRA VIDRIH

---