Primorski vrtiček je bil učilnica

V nasadu Purissima pri Ankaranu je bilo minulo soboto nadvse živahno. Vabilu na dan odprtih vrat se je odzvalo več kot sto ljubiteljev vrtičkarstva. Največ zanimanja je požel Primorski vrtiček, ki je plod sodelovanje med KZ Agraria in Primorskimi novicami. Strokovnjaki KZ Agraria so komaj uspeli odgovarjati na vsa vprašanja, ki so jih med vodenimi ogledi postavljali obiskovalci.

Odpri galerijo

“Kaj priporočate? Je boljši domač hlevski gnoj ali bio gnojila? Kje je bolje kupovati sadike? Zakaj so listi rukole tako majhni, pa še vsi preluknjani? S čim naj jih poškropim?” Vprašanjem ni bilo videti konca. Vodja proizvodnje v KZ Agraria Patricija Pirnat, ki je prevzela vlogo skrbnice Primorskega vrtička, in njena pomočnica Jana Žveplan, obe izkušeni agronominji, sta kljub neusmiljeni vročini potrpežljivo odgovarjali radovednim vrtičkarjem.

“Vsekakor priporočamo uporabo hlevskega gnoja, boste pa zato imeli na vrtu veliko plevela. Ko kupujete ekološka gnojila, naj vas ne zavede beseda bio. To so samo trgovska imena, ki ne zagotavljajo ničesar, če na etiketi ni oznake za bio pridelavo. In ko kupujete sadike, bodite pozorni, da imajo dobro razvit koreninski sistem. Vedeti namreč morate, da so tiste rastline, ki so lepe na videz, poškropljene z zaviralci rasti, to je hormoni,” je hitela pojasnjevati Patricija Pirnat.

Ker so se vprašanja o uporabi gnojil kar vrstila, je tej temi posvetila posebno pozornost. “Ste kdaj razmišljali, iz česa so sestavljena organska gnojila? Nekatera vsebujejo tudi mlete kadavre in kri iz klavnic, gnojila, ki prihajajo iz piščančjih farm, pa so polna antibiotikov. Zato previdnost pri nakupu ni odveč. S tem, s čimer boste pognojili, se bo vaša rastlina prehranjevala, in to boste ne nazadnje tudi vi jedili,” je vrtičkarjem položila na srce Patricija Pirnat. “V zadnjem času je postalo moderno organsko gnojilo superguano, ki je narejeno iz iztrebkov netopirjev z otoka Guana v Karibskem morju. Pa kaj res potrebujemo to vnašati v našo zemljo?” se je vprašala Pirnatova.

Mnogi od obiskovalcev so povedali, da za gnojenje uporabljajo kar kompost. “Če kompostni kup zalijete še z vodo, v kateri so bile namočene koprive, je pa še toliko bolje. Tudi tropine so priporočljive, ker vsebujejo zelo veliko žvepla,” je povsem naravne metode gnojenja z uporabo sestavin iz domačih logov naštevala vodja zadružne proizvodnje. “Mar tropine ne kisajo zemlje?” je zanimalo enega od vrtičkarjev. “Seveda, ampak to je zaželeno! Ker je naša zemlja v Istri zelo bazična, potrebujemo gnojila, ki bodo znižala pH tal.”

Zanimivo je bilo prisluhniti pogovoru o zalivanju. Večina obiskovalcev je menila, da je za vrt dobro, če ga obilno zalijejo zvečer, po sončnem zahodu, a jim je Patricija Pirnat to teorijo obrnila povsem na glavo. “Rastlina ne sme iti mokra spat. Ponoči namreč ne poteka fotosinteza, zato tedaj rastline ne potrebujejo vode. Poleti je priporočljivo zalivanje zgodaj zjutraj, zvečer pa samo dolivamo vodo. A nikar po listih, da jih sonce zjutraj ne ožge.”

Obiskovalci so na Purissimo prišli z raznih koncev Primorske. Milan in Verena Martinčič sta se, denimo, pripeljala iz Senožeč. “Po upokojitvi sva se bolj posvetila vrtičkarstvu. Na vrtu ob hiši raste vse, kar potrebujem za v lonec,” nam je povedala gospa Verena. “Nikoli ne kupujemo zelenjave. Jemo samo tisto, kar pridelamo sami. In to ekološko, če se le da. No, vselej sicer ne gre brez škropljenja. Sploh uši na sadnem drevju so težavne,” jepojasnil gospod Milan. “Delo na vrtu in v sadovnjaku nama vzame večino prostega časa, a v tem zares uživava,” je še dodal. Tudi Melita Smode z Markovca

Tudi na vrtu Rajka in Jožice Križman iz Mirna raste vse, kar potrebuje gospodinja za “dobro domačo mineštro in še več”. Z vrtičkarstvom se ukvarjata že dolgo, a - kot je dejal gospod Rajko - “dobri nasveti ne škodijo”. Tudi Marija Pavletič iz Žusterne, ki sama vzgaja semena za ekološko pridelavo, je tako na strokovnem predavanju kot tudi kasneje med ogledom Purissime izvedela marsikaj koristnega, sploh glede zaščite rastlin pred škodljivci. “In danes sem izvedela še eno novost: da je treba pokriti paradižnik, ko je prevroče, da se mu naredi senco.”

V našem sobotnem nagradnem žrebanju na Purissimi je dobila tedenski najem družinskega apartmaja v Temah Olimia. Nagrajenka naj do srede, 17. junija, pokliče na brezplačno telefonsko številko 080/14-61.

Veliko koristnih nasvetov za obdelovanje vrtička je na dnevu odprtih vrat slišala tudi Melita Smode z Markovca. “Prišla sem si ogledati Primorski vrtiček, da dobim kakšno idejo za zasaditev,” je priznala. Že več kot 20 let se ukvarja z rožnim vrtom, zadnja lepa pa je našla čas tudi za zelenjavnega. “Pomembno mi je, da vem, kaj jem. Vrtnarjenje pa mi ni le v užitek, saj rada delam z zemljo, ampak mi pomeni tudi rekreacijo.”

PETRA VIDRIH

---