Primorska generalka za Expo

Čez natanko 34 dni bo v Milanu svoja vrata odprla svetovna razstava Expo 2015, na kateri se bo med 144 državami s samostojnim paviljonom predstavila tudi Slovenija. Zgodba Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave dežele je navdušila italijanske organizatorje; naša država je zato kot ena od redkih dobila priložnost, da se že pred začetkom tega največjega globalnega dogodka, ki naj bi ga v pol leta obiskalo več kot 20 milijonov ljudi, predstavi italijanski javnosti. Središče Milana je tako minuli konec tedna utripalo v slovenskih ritmih, ki so jih dodobra popestrili tudi Primorci.

Odpri galerijo

Med slovenskimi turističnimi regijami, ki jim je agencija Spirit minuli konec tedna zaupala predstavitev Slovenije v tako imenovani piramidi Expo Gate v središču Milana, so svojo priložnost dobile tudi tri primorske: Goriška, Istra in Kras. Z glasbenimi in plesnimi nastopi, predstavitvijo domače kulinarike skozi zgodbe in pripravo tipičnih primorskih jedi so turistični delavci, dodobra oboroženi s promocijskim materialom, dva dni dihali za isti cilj: prepričati čim več ljudi, da obiščejo naše kraje.

Istra in Kras stavita na kulinariko

Večji del šestmesečnega programa v slovenskem paviljonu bo pripravljen skupaj s slovenskimi regijami. Istra in Kras, ki se bosta na Expu predstavili prvi, sta v boju za čim večjo prepoznavnost združili moči. Sodeč po napovedih bosta obiskovalce od 1. do 15. maja osvajali zlasti s kulinaričnimi dobrotami. Njihove brbončice bodo razvajali s kraškim pršutom, frtaljo s šparglji, fuži s tartufi in oljčnim oljem, pedoči, mineštro z bobiči, joto, polento s teranovim točem in še čem, kulinarično ponudbo pa bodo zaokroževala izbrana kraška in istrska vina.

Svetovna razstava Expo poteka vsakih pet let. Prva svetovna razstava je bila leta 1851 v Londonu. Med najbolj vidnimi gre omeniti svetovno razstavo v Parizu leta 1889, ki je za seboj kot mejnik industrijske dobe pustila danes veličasten, svetovno znan spomenik Eifflov stolp. Podoben pečat so Belgijci kot gostitelji razstave leta 1958 postavili Atomium, simbol moderne dobe. Osrednji namen svetovne razstave je obravnava določene teme, ki je v svetovnem merilu aktualna v času, ko ta poteka. K sodelovanju so povabljene vse države sveta, ki skozi določeno temo izobražujejo javnost, predstavljajo načine, kako doseči potrebe civilizacije, predstavljajo napredek na enem ali več področjih človekovega udejstvovanja in javnost seznanjajo s smernicami za prihodnost. Osrednja tema letošnjega Expa je hrana, nosilni slogan pa “Hrana za planet, energija za življenje”. Organizatorji pričakujejo, da bo letošnji Expo, na katerem se bo predstavilo 144 držav, od 1. maja do 31. oktobra obiskalo več kot 20 milijonov obiskovalcev, in sicer 160.000 na dan. Slovenski paviljon naj bi obiskalo milijon ljudi.

“Z našo ponudbo želimo privabiti ljudi, da nas obiščejo tudi v Sloveniji. Istra in Kras sta med Italijani sicer že zelo priljubljena, a vendar nas vsi še ne poznajo. Zato se bomo potrudili, da k nam privabimo nove goste, hkrati pa si želimo tiste, ki so pri nas že bili, prepričati, da nas ponovno obiščejo,” je povedala Ylenia Loredan, pomočnica koordinatorja predstavitve Istre in Krasa na Expu.

Da na Krasu in v Istri mislijo še kako resno, so se lahko že minuli konec tedna prepričali obiskovalci piramide Expo Gate. Kuhar David Bais iz Kopra jim - v slogu priljubljenih italijanskih kuharskih šovov - v živo pripravil istrske fuže s tartufi, za tipično kraško jed pa je izbral polento s kraškim pršutom in teranovo omako. “Mmm, ma je dobro,” sta bila nad hrano navdušena starejša možakarja. “Oprostite, ma kaj so to fuži?” je zanimalo prvega. “Ma kaj ne veš?” ga je dregnil drugi in hitel opravičevati nevednost svojega prijatelja. “To je neke vrste pašta,” ga je podučil. “Veste, jaz sem se rodil v Puli, Istra je tako rekoč moj dom ... Ma kaj Slovenci in Hrvati so še vedno skregani?” je nenadoma iz kulinarike preskočil na politiko.

Goriška cilja zlasti na neitalijanske goste

V drugi polovici maja bodo vajeti v slovenskem paviljonu na Expu prevzeli severni Primorci. “Od nastopa na Expo si dejansko obetamo povečanje turističnega obiska na širšem Goriškem. Pri tem ne ciljamo zgolj na italijanske goste - Italijani namreč že dobro vedo, kje je Goriška, saj je naša regija pri naših zahodnih sosedih dovolj prepoznavna, tudi na račun Hitovih igralnic -, ampak zlasti na turiste od drugod,” nam je zaupal Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko. “Kdor bo prišel v Milano od daleč, bo najbrž obisk Italije izkoristil tudi za ogled Benetk. Od Benetk do Nove Gorice pa sta vsega dve uri vožnje. Zato bomo skušali čimveč obiskovalcev Expa prepričati v to, da obiščejo tudi naše kraje,” napoveduje Špacapan. Čas za obisk doline Soče, Brd, Vipavske doline, Idrije in Goriške bo idealen, je prepričan Špacapan. Prihaja poletje in severna Primorska, povezana v turistični produkt Smaragdna pot, nudi res veliko možnosti tako za izlete kot za doživetja v naravi.

Za prav posebno doživetje, in sicer kulinarično, pa je v soboto poskrbel goriški kuhar Matevž Volk, ki je svoje kuharske domislice pilil tudi v oddaji Gostilna išče šefa. “Ko sem razmišljal, kako čimbolj povezati vse značilnosti regije, ki jo danes predstavljamo, v eno samo jed, pri tem pa mislil tudi na zdravo prehrano, ki je rdeča nit letošnje razstave, sem se odločil, da bom glavno besedo dal soški postrvi, ki sem jo mariniral v sladkorju in soli, in zeliščem, ki rastejo ob Soči. Zraven sem pripravil frtaljo, ki je sicer tipična briška jed, dehidrirana koruza, ki daje krožniku hrustljavost in nekoliko sladkobe, pa na krožniku simbolizira Vipavsko dolino. Preliv na postrvi je narejen iz pikolita, kisa briške rebule in olivnega olja, krožnik pa krasijo še trobentice, ki jih je v tem času na Goriškem polno,” je pojasnil.

Čeprav bi pričakovali, da bo ob taki jedi ponudil kozarček rujnega - Vinska klet Goriška Brda je s seboj prepeljala veliko zaloge odličnih briških vin -, se je Volk odločil za vodo. A ne kar za katerokoli. “Vodo, ki jo danes strežemo, sem natočil na izviru v vasi Borjana nad Nadižo. Domačini pravijo, da je voda, ki tam priteče iz skale, zelo čista. Čista voda pa je predpogoj za zdravo življenje, kar je konec koncev tudi osrednje sporočilo letošnjega Expa,” je poudaril Volk.

Slovenska zgodba o ljubezni do narave

Osrednja tema letošnje svetovne razstave Expo 2015 je hrana, nosilni slogan pa Hrana za planet, energija za življenje. Slovenija se bo kot ena od 65 držav predstavila s samostojnim paviljonom, in sicer kot zelena, aktivna in zdrava dežela s sloganom I feel SLOVEnia, Green. Active. Healthy.

Zgodba Slovenije je zgodba o ljubezni do narave, poudarja Jerneja Lampret, generalna komisarka za nastop Slovenije na Expo Milano 2015: “Zeleno, ohranjeno okolje je pogoj za pridelavo zdrave hrane, zdrav življenjski slog pa vključuje poleg zdrave hrane tudi aktivno preživljanje prostega časa v naravi.” Zeleno okolje v Sloveniji ponuja mnogo priložnosti za različne aktivnosti v vseh letnih časih, poudarja Lampretova, Slovenija pa je tudi odlična destinacija za priprave vrhunskih športnikov in privlačno prizorišče množičnih športno-rekreativnih prireditev, saj poleg lepe narave ponuja tudi infrastrukturo in znanje. Dokaz, da slogan zelene, aktivne in zdrave Slovenije drži, je nedvomno Planica, poudarjajo v agenciji Spirit.

500 kilometrov do raja

“Expo je velika priložnost za slovenski turizem, še posebej zato, ker so italijanski gostje najštevilčnejši tuji gostje v Sloveniji,” je prepričan Gorazd Skrt, direktor predstavništva Spirita v Milanu. Poleg tega je Slovenija sosednja država Italije in kot taka zelo primerna za obiskovalce svetovne razstave za eno ali dvodnevni obisk, denimo slovenske obale s Krasom in Goriškimi brdi ter Ljubljane, zelene prestolnice Evrope 2016. “V Sloveniji je vse zelo blizu in dosegljivo; kratka dvourna vožnja vas popelje z alpskih vrhov do zelenega Mediterana in od morske obale preko raznolikega podzemnega sveta do panonskih nižin. Slovenija ponuja nešteto načinov za odkrivanje zelene, aktivne in zdrave Slovenije v vseh letnih časih,” je Milančanom v soboto pojasnil Skrt.

“Mamma mia, kako je lepo, kot v raju,” je bila nad fotografijami Soče, Škocjanskih jam, Pirana, Izole, Lipice, Brd, Ljubljane, Idrije in ostalih slovenskih lepot minulo soboto navdušena Milančanka. “Nisem vedela, da je Slovenija tako zelo lepa,” je priznala. “Komaj čakam, da obiščem vašo deželo,” je napovedala gospa ob njej. “Koliko je do Ljubljane? 500 kilometrov? Pa saj sploh ni toliko,” je komentirala.

Razdalja res ni velika. Z vlakom si iz Milana v Trstu v petih urah, z avtomobilom - če na avtocesti ni pretirane gneče - v Ljubljani še prej. A čeprav je Italija naš najpomembnejši turistični partner, med državama ni ne direktne letalske ne železniške povezave. “To je sramota,” je opozoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki upa, da bo država vsaj v času Expa poskrbela za neposredno prometno povezavo. Slovenske železnice menda že razmišljajo o tem, da bi zagotovile prevoz do železniške postaje v Trstu, od koder bo vlak vozil direktno na razstavišče Expa v Milano.

Koprski oljkar Vanja Dujc, ki se je minuli vikend tudi udeležil promocijske predstavitve Slovenije v Milanu, je bil nad zanimanjem italijanskih medijev in odzivom obiskovalcev zadovoljen. Generalka je torej uspela: “Ljudje so navdušeni, mislim, da je bila promocija več kot uspešna. Zdaj je pomembno, da se dobro predstavimo tudi na Expu. REs bi bilo škoda zamuditi takšno priložnost.”

Priložnost tudi za slovenska podjetja

Expo pa ni le velika priložnost za slovenski turizem, ampak tudi za slovensko gospodarstvo. Italija je drugi najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije in tretji investitor v Sloveniji. Skupni obseg blagovne menjave med državama je v lanskem letu dosegel šest milijard evrov, od tega milijarda iz turizma. “Slovenija je za podjetja iz Italije zanimiva predvsem kot destinacija za tuje naložbe, in sicer zaradi nižjih davkov, nižjih stroškov energije in delovne sile, kot lokacija, s katere lahko podjetja pokrijejo večji del osrednje Evrope, kot država z dobro usposobljeno in izobraženo delovno silo in predvsem kot država z urejeno infrastrukturo in preglednim administrativnim sistemom,” je poudaril slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič.

“Zadovoljen sem, da bodo slovenska podjetja izkoristila Expo za svojo promocijo. Kljub zapleteni gospodarski situaciji je na italijanskem trgu še dovolj poslovnih priložnosti,” je prepričan Mirošič. Nad velikim interesom slovenskih podjetij za iskanje poslovnih priložnosti na tujih trgih in srečanja s potencialnimi poslovnimi partnerji je zadovoljen tudi minister Počivalšek. “Prvič v zgodovini samostojne Slovenije bo tako velika svetovna razstava tako blizu nas. Milano je od nas oddaljen vsega 500 kilometrov. In v tem krogu dejansko potekajo vse pomembnejše gospodarske dejavnosti za Slovenijo. Z državami, kot so Francija, Nemčija in Italija, naredimo na letnem na letnem nivoju več kot 17 milijard evrov prometa. Če temu dodamo še Avstrijo, pridemo do glavnine našega izvoznega potenciala. Slovensko izvozno gospodarstvo ustvari kar 75 odstotkov našega BDP in je največji generator gospodarske rasti,” opozarja Počivalšek.

Slovenija prav v centru dogajanja

Slovenija je ena od 65 držav, ki se bo na Expu predstavila s samostojnim paviljonom. 800 kvadratnih metrov velik objekt, narejen pretežno iz naravnih materialov, lesa in stekla, je plod domačega znanja: arhitekturno so ga zasnovali v ajdovskem podjetju Sono arhitekti, postavila pa ga je mariborska družba Lumar. Zgodba Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave dežele bo prikazana v okviru stalne razstave v paviljonu s petimi temami: soline, čebele, termalne in mineralne vode, pohodništvo in kolesarjenje in projekt merjenje črnega ogljika. Zunanjost paviljona (celotno zemljišče obsega 1910 kvadratnih metrov) bo obdana z nasadom trt, dišavnic in oljk ter minimalističnim gozdom. Stalno razstavo bo obogatil pester spremljevalni gospodarski, turistični, kulinarični in kulturni program na odru. Organizatorji pričakujejo, da bo slovenski paviljon obiskalo milijon ljudi. Tudi zaradi izjemne lokacije -prav na križišču dveh glavnih ulic razstavišča in v bližini italijanskega paviljona ter v bližini prizorišča, kjer je predvideno osrednje družabno dogajanje svetovne razstave.

PETRA VIDRIH

---