Primorska cilja na vrh Evrope

Lahko Primorska oziroma sredozemska Slovenija, kakor jo imenuje najnovejši gastronomski vodnik Okusi Primorske, postane evropska gastronomska regija? Udeleženci torkove KulTuristice - omizja o izzivih in priložnostih gastronomskega turizma, so prepričani, da ima Primorska vse možnosti za nominacijo za ta prestižni status, ki bi primorsko gastronomijo postavil ob bok priznanim evropskim, kot denimo italijanski, francoski, španski ....

Za pridobitev statusa evropska gastronomska regija, prek katerega izbrane gastronomske regije postanejo še bolj mednarodno prepoznavne in konkurenčne, notranje še močneje povezane ter gospodarsko učinkovitejše, se potegujejo različne evropske regije. V igro se vključuje tudi Primorska. “Naša želja je, da v letu 2017 v sodelovanju z Lokalnimi akcijskimi skupinami in vsemi drugimi akterji poženemo projekt ter do aprila 2018 oddamo nominacijo in se morda že v letu 2021 pohvalimo s tem, da je Primorska oziroma sredozemska Slovenija evropska gastronomska regija,” je pojasnil dr. Aleš Gačnik, vodja Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem.

Najbolj strateški projekt za Primorsko

Primorska ima, kot je prepričan, večji potencial kot osrednjeslovenska regija. “Imamo najboljšo kuharico na svetu, Ano Roš, imamo vinarje in oljkarje, ki segajo v sam svetovni vrh, pozabiti pa ne smemo niti na številne kmete, zlasti ekološke, ki predstavljajo temeljno platformo za razvoj gastronomskega turizma. Zato smo lahko optimistični glede nominacije,” je poudaril Gačnik. “Zame je to najbolj strateški in najbolj integralni razvojni projekt za Primorsko, ki lahko to odlično gastronomsko regijo pozicionira na zemljevidu najboljših vinskih, kulinaričnih oziroma gastronomsko turističnih destinacij Evrope,” je prepričan predavatelj na Fakulteti za turistične študije - Turistica.

“Ljudje, ki potujejo, kar tretjino svojega proračuna namenijo prehrani. Pred nekaj desetletji je bilo glavno vprašanje, kje sploh dobiti informacije, danes, v poplavi informacij, pa je glavna dilema ta, kako ločiti zrno od plevela.”

Prav slednja je v sodelovanju s Primorskimi novicami pripravila torkovo omizje KulTuristica, na katerem so svoje poglede na razvoj gastronomskega turizma na Primorskem izmenjali izolski vinar Matej Zaro (Vina Zaro 1348 & Manzioli Wine Bar), kuharski chef Tomaž Bevčič (restavracija Rizibizi iz Portoroža), oljkar Peter Pelicon iz Kopra (Oljčno olje Jenko) ter novinar Primorskih novic Sašo Dravinec, soavtor in urednik gastronomskega vodnika po sredozemski Sloveniji Okusi Primorske.

Kot je poudaril moderator omizja dr. Gačnik, igrajo pri gastronomski identiteti Slovenije zelo pomembno vlogo prav gastronomski vodniki, ki so nekakšna osebna izkaznica regije, njenih gastronomskih potencialov, produktov in storitev. “Povsod po svetu gastronomski vodniki niso le seznami odličnih gostiln, vinskih kleti in oljarn na izbranem območju, ampak v prvi vrsti veren indikator stopnje razvitosti izbrane gastronomsko turistične destinacije. In vodnik Okusi Primorske predstavlja eno od najpomembnejših strateških platform za mednarodno konkurenčnost, trajnostni razvoj in globalno prepoznavnost Primorske kot gastronomsko turistične destinacije,” je dejal Gačnik.

Primorska ima velik potencial

“Ljudje, ki potujejo, kar tretjino svojega proračuna namenijo prehrani. Pred nekaj desetletji je bilo glavno vprašanje, kje sploh dobiti informacije, danes, v poplavi informacij, pa je glavna dilema ta, kako ločiti zrno od plevela. In tukaj nastopijo gastronomski vodniki, ki turistom svetujejo, jih usmerjajo, jim ne nazadnje pomagajo pri načrtovanju poti ... Začeti se bomo morali zavedati, da je včasih treba za priporočilo in kakšen namig tudi odšteti kak evro,” je opozoril Sašo Dravinec.

Številni tujci, ki prihajajo k nam na dopust, zlasti pa Avstrijci in Nemci, zaupajo tovrstnim vodnikom. “Srečo imamo, da smo prav mi zanje najbližji stik z morjem,” je zadovoljen Bevčič, ki opaža, da se vse več gostov v njegovi restavraciji ustavi prav zavoljo nasveta v gastronomskem vodniku. Zato so še kako potrebni vodniki, kakršen je Okusi Primorske, ki širši javnosti na kvalificiran in zaupanja vreden način predstavlja najboljše in najbolj tipično iz gastronomske krajine sredozemske Slovenije s priporočili za obisk. Vodnik zajema 40 gostiln in restavracij, 20 vinarjev, deset oljkarjev in osem vinotek. “Zanimanje za gastronomski obisk Slovenije narašča tudi po zaslugi uspehov naših kuharskih mojstrov, vinarjev, oljkarjev ... Primorska ima velik potencial, pomembno pa je, da se vsi akterji povežejo in nastopijo skupaj. Slovenija na regijski ravni - z redkimi izjemami - žal nima povezanih turističnih promocij,” ugotavlja Dravinec.

Kar šteje, je originalnost

Na to so opozorili tudi drugi udeleženci omizja. “Istra je bila že drugič zapored izbrana za najboljšo destinacijo oljčnega olja. Žal pa smo v Sloveniji še premalo prepoznavni, da bi se to poznalo tudi tržno, pa tudi premalo samozavestni smo,” je opozoril Peter Pelicon. Oljčno olje Jenko je vpisano v obsežni in vplivni vodnik Flos Olei, a nekih bistvenih vplivov na trg Pelicon zaradi tega ne zaznava. “Prišlo pa je do pomembne spremembe: slovenski gostinci so začeli ponujati naše olje, zaradi česar se je povečal obisk na naši kmetiji. Ljudje na oljčno olje ne gledajo več kot zgolj na maščobo, ampak se zavedajo njegovih zdravilnih lastnosti. Zato jim je kakovost še kako pomembna.” V njihovi kleti stavijo na domače, avtohtone sorte, kot je istrska belica, čeprav so trenutno v svetu modernejša nežnejša, sestavljena olja.

A kot je v torek opozoril Drago Bulc, legendarni turistični novinar, je prav, da Slovenci črpamo iz naših korenin, iz naše tradicije. “Okusiti nekaj novega, dobrega, je eden od glavnih motivov za potovanje,” je poudaril. Tega se zaveda tudi chef Tomaž Bevčič: “Vedno sem iskal drugačnost: ponuditi gostu nekaj, česar ne najde vsak dan. Sestavine so lahko enake kot pred 50 leti, a jed naj bo pripravljena na drugačen, bolj privlačen način.”

Mladi izolski vinar Matej Zaro stavi na festivalsko dogajanje. “Mislim, da ga ni kmetijskega pridelka, ki ga Primorci ne bi častili. Imamo nešteto različnih kulinaričnih festivalov, posvečenih kakiju, artičokam, špargljem, bledežu in še čemu, da o vinskih festivalih niti ne govorim. Festivali nam dajejo možnost, da delamo in ustvarjamo tam, kjer smo najmočnejši - doma. Ko obiskovalcu ponudimo kozarec vina ali vzorec olja, predstavljamo sebe. Obiskovalci teh butičnih festivalov se vedno radi vračajo. Tam se ustvari prva vez, ki se nato še krepi.”

Petra Vidrih

---