Postavimo hotel za žuželke

Visoke temperature so v zadnjih dneh upočasnile rast rastlin v Primorskem vrtičku, a zaradi obilice sonca je zelenjava toliko boljšega okusa. Poskrbeti moramo za redno zalivanje oziroma namakanje, pridelke pa raje kot zvečer pobirajmo zgodaj zjutraj, preden udari vročina. Svojim vrtovom lahko pomagamo tudi tako, da nanje privabimo plenilce škodljivcev. Z malo domišljije lahko na vrtu iz povsem naravnih materialov postavimo pravi “hotel” za žuželke.

Naš vrt je prav posebno življenjsko okolje in kot tako deluje kot celota. To pomeni, da so v njem tako plen kot plenilci, hrana in predelovalci, glive in bakterije. Vsa ta živa bitja omogočajo, da v vrtu snovi krožijo in se obnavljajo. Škodljivci, kot ponavadi imenujemo živali, ki nam tako ali drugače poškodujejo rastline, predstavljajo po številu vrst le majhen del tega sistema. Neprimerno več je vrst njihovih plenilcev, ki pa so manj številčni in jih le stežka opazimo. Poleg tega jih uničimo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Plenilci se razmnožijo z določenim zamikom za svojim plenom. Ko, na primer, mravlje naselijo listne uši na rastline, je plenilcev listnih uši še malo. Pikapolonice v bližino listnih uši šele odlagajo jajčeca, iz katerih se bodo izlegle plenilske ličinke, ki se bodo hranile z ušmi.

Plenilce škodljivcev lahko na vrt privabimo tudi sami. Poskrbeti moramo, da se bodo počutili varno in udobno. Posaditi moramo čimbolj raznovrstne rastline, ki služijo kot skrivališča za plenilske žuželke in ptice. Čim več naj bo cvetočih rastlin, ki naj zacvetijo v različnih časovnih obdobjih. Torej, vrt, ki bo privabil čim več koristnih živali, mora izgledati na videz neurejen. Z malo domišljije si lahko naredimo tudi hotel za žuželke iz povsem naravnih materialov. Naredimo poljubne okvirje, v naravi naberemo različne suhe trave in dele rastlin z luknjami in vdolbinami, lahko dodamo tudi različne materiale iz papirja ali kartona ter vse skupaj zložimo v okvirje in zlepimo. Hotel za žuželke postavimo na višino približno enega metra. Z bujno domišljijo lahko postane hotel zelo lep okrasek na vrtu.

Plenilske žuželke

Pikapolonice so plenilke predvsem listnih uši. V svojem življenju jih pojedo do 5000. Samica izleže oranžna jajčeca v skupinah in jih prilepi na rastlino. Po enem tednu se izležejo plenilske ličinke, ki se po dveh tednih preobrazijo v odraslo pikapolonico. Ličinke so temne, poraščene z majhnimi trni, z živobarvnimi črtami ali pikami. Velike so približno en centimeter. Videti so kot male pošasti. Če je plena veliko, se še bolj namnožijo. Pikapolonice privabijo rastline, kot so rman, okrasni slak in vrtnice, zato naj te ne manjkajo v okolici vrta. Rade pa se zadržujejo tudi v kosih lesa.

Navadne tenčičarice so nežne, zelene žuželke z zlatimi očmi in se hranijo s pelodom in nektarjem. Na vrt jih privabimo s cvetlicami; zlasti imajo rade take z rdečimi cvetovi. Rjave ličinke zrastejo do 8 milimetrov. V plen vbrizgajo prebavne encime in posesajo utekočinjeno tkivo. Ličinke se prehranjujejo s 70 različnimi vrstami žuželk, med drugim z listnimi ušmi, pršicami, resarji, ščitkarji, ličinkami manjših nočnih metuljev ter ličinkami hroščev. Ličinka lahko na dan poje do 50 listnih uši.

Muhe trepetavke so pomembne opraševalke rastlin. Privabijo jih medeče in dišeče cvetlice. So prave muhe, čeprav imajo podoben barvni vzorec kot ose. Spoznamo jih po značilnem lebdenju v zraku. Njihove ličinke so pomembne zatiralke listnih uši. Velike so do 12 milimetrov in delno prosojne, da lahko celo vidimo njihove notranje organe.

Parazitske ose odlagajo jajčeca v telo mladih listnih uši. Ličinke, ki se izležejo, srkajo hranila iz telesa uši. Sčasoma uš odmre, ličinka pa se zabubi v odmrlem telesu.

Cvetne stenice in njihove ličinke so plenilci jajčec in ličink pršic, resarjev in uši. Odrasla stenica dnevno izsesa do 100 listnih uši ali pršic.

Plenilcev škodljivcev je še mnogo. Tu so še pajki, bogomolke, kresničke, strigalice in druge.

Koristni sesalci in ptice

Krt je mesojed in na svojih pohodih pospravi veliko škodljivcev, tudi večje, kot denimo bramorji in polži.

Tudi jež je mesojed in zelo požrešen. Hrani se s polži, bramorji, gosenicami in ogrci. Če ga želimo obdržati na vrtu, mu v kakšnem kotu pripravimo skrivališče v obliki kupa vej in listja. Ptice se hranijo z listnimi ušmi, gosenicami in ličinkami raznih škodljivcev. En par sinic bo za svoje mladiče nabral do 30 kg gosenic. Velike količine gosenic in drugih insektov uplenijo tudi škorci. Koristni so tudi ščinkavci, taščice ...

Deževniki

Deževniki se hranijo z ostanki rastlin, ki jih prebavijo in izločajo v obliki glistin, kot imenujemo njihove iztrebke. S kopanjem rovov rahljajo zemljo, da postane bolj zračna in odcedna. Zemljo bogatijo z glistinami, ki delujejo kot naravno hranilo in omogočijo nastanek humusne prsti, bogate s hranili. Hranilne snovi se kopičijo v glistinah s pomočjo mikroorganizmov v prebavnem sistemu deževnikov. Zelo so bogate z dušikom, fosforjem, kalijem in magnezijem.

Deževniki so hladnokrvne živali, kar pomeni, da sami ne uravnavajo svoje telesne temperature. V zimskih in vročih poletnih dneh se zarijejo globlje pod zemljo. Ko dežuje, se prerinejo proti površju. Sušna obdobja preživijo tako, da se zvijejo in obdajo s sluzjo. V zdravi zemlji najdemo od 100 do 120.000 deževnikov na hektar. Ti naredijo v enem letu od 30 do 100 ton glistin, prerijejo pa približno 250 ton zemlje. Na vrtu jih lahko zadržimo tako, da v jeseni potresemo odpadlo listje. To jih obvaruje pred mrazom, tako da lahko opravljajo svoje delo tudi pozimi. Zelo dobrodošli so tudi v kompostnem kupu, kjer predelujejo organske odpadke.

Torej, vredno se je potruditi, da se naši pomagači na našem vrtu naselijo in tam tudi ostanejo.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Nasvet je pripravila JANA ŽVEPLAN, univ. dipl. inž. agronomije

---