Poroštvo in zastava

Za svojega znanca je bralec podpisal poroštveno izjavo za kredit, ki ga je znančevo podjetje (d.o.o.) najelo pri banki. Bralec je za zavarovanje tega kredita zastavil tudi neko svojo nepremičnino. Kasneje je znančevo podjetje zašlo v stečaj, sedaj pa banka terja vračilo kredita od bralca, čeprav ima znanec veliko premičnega in nepremičnega premoženja.

Poroštvo je ena izmed možnih oblik zavarovanja terjatve, ki jo upnik ima do dolžnika. S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zaveže, da bo izpolnil dolžnikovo obveznost, če ta tega ne bi storil. Poroštvena pogodba je običajno sestavni del kreditne pogodbe, čeprav je lahko tudi popolnoma ločena listina. Poroštvu na videz podobna oblika zavarovanja terjatve je zastavna pravica. Ta imetniku omogoča, da se zaradi neplačila terjatve ob njeni zapadlosti poplača iz vrednosti zastavljenega predmeta. Vendar so med tema dvema institutoma bistvene, pogosto usodne razlike.

Porok jamči z vsem svojim premoženjem

Porok namreč jamči z vsem svojim premoženjem za poplačilo celotnega dolga, torej enako kot jamči glavni dolžnik, medtem ko zastavitelj jamči za vračilo dolga zgolj z zastavljeno stvarjo. Če glavni dolžnik dolga ob zapadlosti ne poravna, porokova zaveza preneha šele, ko je dolg poplačan v celoti, zastaviteljeva obveznost pa ugasne s prodajo zastavljene stvari - pa če je dolg s tem poplačan ali ne.

Če imate kakršno koli zagato s pravnega področja, nam vprašanje pošljite na naslov Primorske novice (za Pravo za vsak dan), Ulica OF 12, 6000 Koper, oziroma nam ga posredujte po elektronski pošti sobota@primorske.si. Na vaša vprašanja bo odgovarjal mag. Robert Smrekar, ekonomist in pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom in večletnimi izkušnjami na gospodarskem in pravnem področju, med drugim tudi v odvetništvu in pravosodju. Robert Smrekar vodi Pravno pisarno Smrekar iz Lucije (www.pravna-pisarna.si). Je tudi asistent na katedri za Teorijo in filozofijo prava na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici ter Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju.

Iz postavljenega vprašanja sklepam, da je bralec sklenil z banko dve pogodbi: poroštveno (s katero se je zavezal za vračilo celotnega dolga znančevega podjetja) ter zastavno (s katero je svojo poroštveno obveznost zavaroval z ustanovitvijo hipoteke). Ker glavni dolžnik svojega dolga ni poravnal, ima banka zato na voljo možnost izbire: vračilo dolga lahko zahteva bodisi od glavnega dolžnika ali od poroka. Ker je znančevo podjetje v stečajnem postopku, je razumljivo, da se je banka odločila svoj dolg izterjati od poroka, saj je ta očitno plačilno sposobnejši.

Družbeniki običajno ne odgovarjajo

Na videz je logična dilema bralca, ko se sprašuje, zakaj banka dolga ne terja od lastnika podjetja, ki ima dovolj premoženja. V svojem pismu bralec poudarja, da s tem podjetjem nima ničesar, samo znancu je želel pomagati pri najetju kredita. Vendar je pri tem odločujoče dejstvo, da je družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) kapitalska družba, ki za svoje obveznosti sicer jamči z vsem svojim premoženjem, za njene obveznosti pa (z zelo redkimi izjemami) družbeniki ne odgovarjajo. Bralčev znanec, kot edini družbenik te d.o.o., zato ni dolžan izpolnjevati obveznosti “njegove” družbe in tega upnik (banka) od njega ne more zahtevati.

Če je omenjena družba v stečaju, je možno (celo verjetno), da je banka v tem postopku prijavila svojo terjatev do stečajnega dolžnika. Če bo v tem postopku banka v celoti ali deloma poplačana, bo naš bralec jamčil zgolj za morebitni preostali neplačani del dolga. Vendar tudi če banka svoje terjatve v stečajnem postopku sploh ni in ne bo prijavila, je bralec še vedno zavezan k vračilu celotnega dolga.

Našemu bralcu zato ne preostane drugega, kot da v stečajnem postopku znančeve d.o.o. prijavi svojo pogojno terjatev, in sicer v roku treh mesecev od objave oklica o začetku stečajnega postopka nad omenjeno družbo. Če bo moral vrniti dolg banki namesto znančevega podjetja, bo lahko v stečajnem postopku nad to družbo zahteval vsaj delno nadomestilo za ta svoj izpad - seveda v kolikor ta družba sploh ima kaj premoženja.

ROBERT SMREKAR

---