Pomoč pri gripi in prehladu

Pred dnevi sem si za oddajo Televizije Slovenija zamislila juhe, ki so primerne za januar. To so juhe, ki imajo v sebi korenovke: korenje, peteršilj, zeleno, pastinak in kolerabo ter krompir, česen in čebulo. Pa žlico zabele ali ocvirkov. Morda uporabimo še jušno osnovo. Iz tega je mogoče pripraviti kar nekaj bogatih juh, na primer ričet, krompir na žup', smukavc, posukano župo, trojko in še kaj.

Prav zaradi teh sestavin so januarske juhe posebne, tako kot je mesec sam, ko pospravljamo po praznovanjih, čistimo zaloge v shrambi in kleti ... Ali veste, da bo že čez mesec dni pust?! Spet se bomo veselo sladkali s pustnimi dobrotami.

Zakaj bi čakali na gripo

V oddajo sem povabila gospe z Vojskega, članice Društva kmečkih žena in deklet, ki so pripravile vrsto odličnih januarskih juh. Takih, ki so jih tradicionalno pripravljali ali jih še pripravljajo v mrzlih zimskih dneh. Ker naj bi se mize šibile od loncev z ričetom, smukavcem in podobnim, smo si zamislili, da bi povabili upokojence z vseh vetrov in jim postregli s temi juhami in enolončnicami.

Čebulno-česnova kremna juha zoper hripavost in prehladna obolenja: glavice česna in čebulo grobo sesekljamo. Srednje velik krompir olupimo in narežemo na kocke. V loncu stopimo maslo, dodamo čebulo ter jo na šibkem ognju pražimo 10 minut. Pazimo, da čebula ne porjavi. Dodamo česen in dušimo še 2 minuti. Prilijemo pravo kokošjo juho, dodamo narezan krompir in sveže narezan timijan. Kuhamo, da se krompir zmehča; ohlajeno juho zmešamo s paličnim mešalnikom in začinimo s soljo, poprom. Ponudimo s kislo smetano.

Le redki so prišli ... Večina se je izgovorila, da že razsaja gripa ali da čakajo, da se bo treba cepiti, ker je gripa že na poti v njihov kraj. Kaj bi hodili, da jih še kakšen bacil ali virus ne ujame! Razumela sem, da mnogi, ne vsi!, dejansko - čakajo. Čakajo, da gripa pride, ker se menda že spodobi, da tačas virusi plešejo svoj zlovešči ples. Kdor nima časa, da bi se ukvarjal s tem, ga bacili in virusi ne ujamejo. Toda zagotovo veste, da imajo določena živila tudi snovi, ki delujejo ne samo preventivno, marveč tudi zdravilno, na primer antibiotično?!

Naravni zdravilci

Kje jih najdemo in kako delujejo ti “naravni zdravilci”?

Naravni antibiotiki: česen (vsebuje alicin), probiotične bakterije, nageljnove žbice (vsebuje eugenol) in rdeče vino (vsebuje antocianate), vsebujejo snovi, ki uničujejo slabe bakterije, ne škodujejo pa človeku koristnim bakterijam. Naravni antibiotiki motijo združevanje bakterijskih proteinov slabih bakterij in zavirajo njihovo razmnoževanje. Nekoliko drugače delujejo banane, slive, rdeča pesa, zelena, žajbelj, kava, gorčica, med, oljke, papaja, ingver, jabolka, limone, čaj in čebula, zlasti pa borovnice in brusnice; te imajo snovi, ki preprečujejo, da bi se bakterije oprijele človeških celic.

Naravni analgetiki: čebula, pekoča paprika in nageljnovi klinčki, ki vsebujejo kapsaicin, kava s kofeinom ter čebula, česen, ingver in poprova meta. Kofein je blag analgetik in blokira zaznavanje bolečine, kapsaicin pa deluje kot lokalni anestetik, najbolj tisti iz pekoče paprike. Tako je mogoče blažiti zobobol, če dlesni natremo ali obložimo s pekočo papriko. Ta pomaga tudi pri migrenskih glavobolih. Kapsaicin pomaga tudi pri revmatoidnem artritisu.

Naravni antihipertoniki oziroma snovi proti visokemu pritisku: česen, čebula, ribje olje oziroma omega 3 maščobne kisline, grenivke, križnice, zelena in oljčno olje. Vse te snovi širijo krvne žile in tako brez stranskih učinkov znižujejo pritisk. Zelena vsebuje tudi snov ftalid, ki sprošča gladke mišice v stenah žil in zavre delovanje encimov, ki sintetizirajo hormone stresa; torej zmanjšuje učinek stresa. Čebula in česen vsebujeta adenozin, ki prav tako sproščata gladke mišice.

Naravni antiinflamatoriki ali protivnetne snovi: najmočnejši so omega 3 maščobne kisline, kapsaicin iz pekočega čilija, kvercetin iz čebule in česna ter črni ribez, ingver in jabolka.

V sklop naravnih antikoagulansov, antiinflamatorikov in analgetikov sodijo tudi živila s salicilati. To so: borovnice, češnje, črni ribez, ananas, čaj, jabolka, slive, dateljni, paprika in pomaranče. Salicilati pomagajo preprečevati srčne napade, kapi in rak na debelem črevesju. Delujejo podobno kot aspirin, vendar brez škodljivih posledic.

Naravne antiulkusne snovi, take, ki preprečujejo rane na želodcu in črevesju, so: zelje in druge križnice, fige, ingver, čaj in banane. Podoben učinek imajo probiotične bakterije, ki odstranjujejo bakterijo Helicobackter pylori, ta pa je ponavadi kriva za čire na želodcu in konec koncev za raka. Naravni imunostimulatorji: karotenoidi (korenje, bučke, špinača, paradižnik, paprika), vitamin E iz pšeničnih kalčkov ter jedi, ki so bogate s cinkom in vitaminom C.

Praktični napotki

Pri prehladu, kašlju, gripi, senenem nahodu si naredite:

> Inhalacije z majaronom: eterična olja v majaronu očistijo dražečo sluz v nosu. Z majaronovim oljem ali mazilom si namažemo nos.

> Porov sirup proti kašlju: ½ kg pora skuhamo v ½ l mleka, ohladimo in zmešamo v mešalniku, dodamo 1 kg žajbljevega medu in štiri žlice mletega janeževega semena. Uživamo trikrat na dan po eno žlico.

> Šipek z medom: dozorele in na soncu posušene šipkove jagode zmeljemo in pretlačimo skozi sito, ki zadrži zrnca. Spodaj ostane rdeča masa; vanjo zamešamo med. Uživamo po žličkah ali kot namaz na kruhu.

> Zdravilna čebula: vonjanje hlapov glavice prerezane čebule odpravlja nahod in blaži astmo. Skuhana čebula in pomešana z medom zdravi kašelj. Na masti prepraženo čebulo kot topli obkladek damo na prsi.

> Zelje z medom: glavo zelja sočimo, dodamo med, skuhamo, precedimo in uživamo po 8 žlic na dan.

> Čebulni sirup (brez kuhanja) zoper nahod in kašelj: narežemo čebulo na rezine, jo potresemo s sladkorjem in pustimo 24 ur, da se izcedi sok. Pijemo tri- do petkrat na dan po eno do dve žlički.

> Čebulni napitek zoper gripo: narezano čebulo damo v vročo (ne vrelo) vodo, pustimo čez noč; naslednje jutro dodamo limonin sok in spijemo.

> Česnov sirup: pet strokov česna zdrobimo in zmešamo s petimi žličkami sladkorja; zavremo z malo vode, precedimo in pijemo večkrat na dan.

> Čaj za lažje izkašljevanje: 10 g solate skuhamo v 1,5 dl vode kot čaj. Ohladimo, precedimo in osladimo z medom; pijemo tri-do štirikrat na dan.

> Topli obkladki iz zeljnih listov (pri astmi in bronhitisu): liste segrejemo v topli vodi in ovijemo s krpo.

> Čaj iz zelene in peteršilja za zbijanje vročine: iz 50 g listov zelene, 50 g peteršiljevih listov in 6 dl vode skuhamo čaj, precedimo in sladkamo z medom. Pijemo trikrat na dan po 2 dl.

> Sveži sok iz paprike zoper vnetja: v mešalniku zmeljemo papriko, korenje in peteršilj, iztisnemo sok in pijemo dvakrat na dan po 0,5 dl.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

MARIJA MERLJAK

---