Polžki za Slovence

V vinski vodnik Slow Wine 2017 mednarodnega združenja Slow Food so prvič uvrščeni tudi vinarji iz vseh štirih primorskih vinorodnih okolišev. Opisanih je 36 kleti med skupno 1943, kolikor jih je zajetih v knjigo s 1120 stranmi.

V nedeljo popoldan so v najimenitnejšem tržaškem hotelu Savoia Excelsior Palace pripravili predstavitev vin izbranih vinarjev iz vodnika Slow Wine 2017, duhovito so jo naslovili Assagio Divino. Predstavili so se vinarji iz Furlanije Julijske krajine in Slovenije, da je prireditev minila v duhu nove usmeritve vodnika, v katerem so se ozrli čez meje sosednje države in vanj uvrstili tudi vina iz sosednjih, takorekoč sestrskih vinorodnih okolišev iz Slovenije. Med nekaj več kot 40 vinarji je bilo slovenskih sedem: Batič, Brandulin, Burja, Guerila, Klabjan, Slavček in Štemberger, s katerimi so bili zastopani vsi štirje primorski vinorodni okoliši.

Vodnik Slow Wine je zajetna publikacija. Spisek sodelavcev, ki so obiskali kleti, je zelo dolg, drugače tudi ne bi šlo, saj so ocenjevalci pokusili kar 24.000 vin. Letos so bili prvič tudi v Sloveniji. Prečesali so zlasti Brda, Vipavsko dolino in Kras, iz Istre je v vodnik uvrščen zgolj Uroš Klabjan iz Ospa. V uvodu k vodniku sta njegova urednika Giancarlo Gariglio in Fabio Giavedoni zapisala, da so slovenske kleti uvrstili v vodnik, ker tukajšnji vinarji delujejo na istem teritoriju kot njihovi kolegi onstran meje, da gre za povezanost, ki je geografska, saj razen meje med italijanskim slovenskim Krasom ter Brdi in Colliom ni drugih preprek. Dobrodošlica Sloveniji pa ni le načelna, temveč v vodniku tudi zelo konkretna. Slovenski vinarji so prejeli sorazmerno zelo veliko nadvse ugodnih ocen.

Posebnost vodnika Slow Wine je naslonjenost na filozofijo gibanja Slow Food o dobri, okusni in čisti hrani. Zato stremijo k predstavljanju pridelovalcev, ki so se zavezali sonaravni, do okolja spoštljivi pridelavi in ki v svojih pridelkih izražajo rastišče s čim bolj invidualiziranim, avtorskim pristopom. V vodniku tako niso zajete velike kleti, ki pridelujejo standardizirana vina, temveč zlasti manjši pridelovalci, pri katerih je delo v večini opravljeno v krogu družine.

Za celovito skladnost vin in kmetije z načeli Slow Wine so kletem dodelili znak gibanja, polžka, za visoko kakovost vin steklenico, znak imajo tudi kleti, ki ponujajo vina po prijaznih cenah. Slow wine je označba za izvrstna vina, ki izražajo filozofijo gibanja, velika vina so tista, ki izstopajo po organoleptiki, vsakodnevna vina pa odlična vina s ceno do 10 evrov v vinotekah. DS

---