Poklon junakom iz bunkerja

Na slovenski kulturni praznik v Borštu že tradicionalno pripravljajo slovesnost v spomin borcem Komande mesta Koper. Njeno poveljstvo se je 9. februarja 1945 v bunkerju pod vasjo Boršt do zadnjega junaško borilo proti bistveno številčnejšim Nemcem. Komandant Franc Planinc - Frenk si je, raje kot da bi prišel v roke sovražniku, sodil sam. Ostalih pet borcev so Nemci zajeli. Prapor Komande mesta Koper bo na jutrišnji slovesnosti nosil Jadran Jakomin, vnuk edinega preživelega iz posadke bunkerja, Valerija Jakomina - Jelena.

Delovanje Komande mesta Koper in okoliščine junaškega boja njenega poveljstva v bunkerju pod Borštom so najbolj celovito opisane v že dolgo razprodani knjigi Pomlad na obali, ki jo je napisal nekdanji borec Komande mesta Koper, lani preminuli Aldo Pirih.

Slovenska Istra je morala v letu 1944 kljubovati hudemu nasilju, s katerim so želeli Nemci, ki so se bali zavezniškega izkrcanja, izkoreniniti partizansko gibanje v jadranskem zaledju. Prebivalstvo je bilo že vse od jeseni 1943 dalje izpostavljeno skrajnemu barbarstvu. Po septembrski vseljudski vstaji primorskega ljudstva so Nemci ob pomoči svojih fašističnih pomagačev samo 2. oktobra 1943 pobili več kot 200 ljudi in požgali 55 naselij. Žrtev v hrvaškem delu Istre je bilo tiste dni več kot 2000. Teror, pri katerem so sodelovali tudi koprski fašisti, se je nadaljeval še v letu 1944.

Trn v peti Nemcem

Več kot 13.000 nemških vojakov je nadzorovalo vsak košček istrske zemlje. Obalo so povsem utrdili in minirali, stalno pa so križarili tudi po zaledju, kjer so imeli tudi več kot 80 postojank. Potem ko so Nemci v novembru leta 1944 v krvavem spopadu pri Kučibregu razbili bataljon Alma Vivoda in prizadejali veliko žrtev hrvaški Istrski brigadi, sta na močno zastraženem ozemlju slovenske Istre poleg terenskih aktivistov ostali le dve oboroženi partizanski formaciji - štab Mornariškega odreda Koper in Komanda mesta Koper, ki je bila enota zaledne vojaške oblasti za slovensko Istro.

Ustanovljena je bila marca leta 1944 z namenom, da zbira novince za partizanske enote, opravlja propagandno in obveščevalno službo, se povezuje z vsemi vojaškimi enotami v slovenski Istri ter da varuje njene prebivalce. Do zime je komanda utrpela hude izgube, tako da je v začetku februarja leta 1945 štela le še 21 borcev. Ker so jim bili Nemci ves čas na sledi, je morala pogosto seliti svoj sedež. Kljub mrazu in snegu so morali borci prebivati v skritih globelih, prebivalci, ki so jih oskrbovali s hrano, pa so pri tem veliko tvegali.

Napad na bunker

Ko so Nemci 30. januarja med Borštom in Vršičem sestrelili ameriško izvidniško letalo in so domačini rešili pilota Charlesa Richarda Douchertyja ter ga skrili pred sovražnikom, je bilo jasno, da ne bodo odnehali z iskanjem. Pilota niso našli, se jim pa je 9. februarja v zgodnjih jutranjih urah v grapi pod Hrpeljci pod vasjo Boršt posrečilo odkriti bunker Komande mesta Koper, v katerem je bilo poveljstvo komande s komandantom Francem Planincem - Frenkom na čelu.

Razmerje sil je bilo šest proti 500: na enega partizana je prišlo skoraj sto Nemcev. Boj je trajal polnih devet ur. Ko je sovražnik ugotovil, da mu zgolj z obstreljevanjem ne bo uspelo zatreti odpora, je bunker miniral.

“Ob eksplozijah so se začele majati in podirati skale. Tudi streliva nam je zmanjkovalo in smo morali zelo varčevati. Postalo nam je jasno, da ne bomo dočakali noči. Komandant je nato ukazal, naj uničimo arhiv in vse, kar je bilo v bunkerju. Ta čas so se začele skale razkrivati in obstanek v bunkerju ni bil več mogoč. Komandant je rekel, da se jim sam ne bo predal živ v roke, nam pa prepustil, naj se vsak odloči, kaj bo storil. Nato se je ustrelil,” je zadnje trenutke v bunkerju v knjigi Pomlad na obali opisal edini preživeli iz bunkerja, Valerij Jakomin - Jelen iz Pobegov.

“Človeško je ne izgubiti upanja,” svojo pripoved nadaljuje Jelen, ki mu je bilo tedaj 31 let. “Tako smo tudi mi v upanju, da se bo našla kakšna rešitev, izšli iz bunkerja, kar je praktično pomenilo naravnost sovražniku v roke. Nemci so nam ukazali, naj izvlečemo mrtvega komandanta iz bunkerja. Nihče od njih si ni upal pogledati v bunker. Še mrtvega so se ga bali.”

Uspelo mu je zbežati

Zajete ranjene partizane so Nemci predali koprskim fašistom, ki so jih zvezali po dva skupaj. Jelen je imel srečo, da ni bil zvezan v paru. Blizu Vanganela je izkoristil trenutek nepazljivosti svojega čuvaja, ga odrinil in zbežal. “Oče je večkrat pripovedoval, da si je takrat mislil: raje mrtev v Koper kot živ. Uspelo mu je zbežati in se zateči med vinograde. Fašisti so streljali za njim, a ga niso zadeli. Med bežanjem je padel v mlako. In ko so ga iskali s svetilkami, se je ves potopil v vodo, tako da ga niso našli. Oddahnil si je in rekel: 'Spet sem svoboden',” se očetovih besed spominja danes 76-letni Fulvijo Jakomin.

Jelen se je ves premražen najprej namenil domov v Cikute, zaselek pri Pobegih, a ker so ga fašisti tam že iskali, je odšel v Bonine, k staremu očetu deklice Nevije, ki je leta kasneje postala njegova nevesta. “Nono moje žene ga je skril v bunker v bližini vasi, kjer je ostal 15 dni, dokler si ni opomogel, nato pa se je vrnil nazaj v Komando mesta Koper,” je povedal Fulvijo Jakomin. Usoda ostalih štirih Jelenovih soborcev iz bunkerja - Konrada Huša iz Trbovelj, Antona Glavine iz Šmarij, Mirka Beliča iz Babičev in Pavla Likoviča, ki je bil rojen v Ameriki, ni povsem jasna. Iz Kopra so jih odpeljali v tržaški zapor Coroneo, od tam pa najverjetneje v krematorij tržaškega koncentracijskega taborišča Rižarna.

Uničenje bunkerja pod Borštom pa ni uničilo Komande mesta Koper (KMK). Preživeli borci so pod vodstvom Mornariškega odreda nadaljevali delo do prihoda novega vodstva in začeli priprave na osvoboditev Istre. Marca je KMK prešla v ofenzivo. Zadnje dni aprila, ko so enote 4. armade hitro napredovale proti Trstu, je KMK sodelovala pri osvobajanju Kopra in v njem 30. aprila organizirala svoj sedež.

Ob letošnji 70. obletnici boja Komande mesta Koper je občinski odbor koprskega Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov pripravil spletno izdajo knjige Alda PirihaPomlad na obali. Dostopna je na povezavihttp://www.zb-koper.si/publikacije/pomlad.pdf.

Slovesnost na kulturi praznik ni naključje

“Da eno od najpomembnejših obletnic iz obdobja NOB v slovenski Istri praznujemo prav na slovenski kulturni praznik, ni naključje,” pravi Dragica Lipovšek, podpredsednica Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper, ki skupaj s KS Boršt in 430. mornariškim divizionom Slovenske vojske jutri v kulturnem domu v Borštu organizira spominsko slovesnost. “Praznik je na obletnico Prešernove smrti sredi vojne vihre razglasil vrhovni plenum OF z utemeljitvijo, da je slovenska kultura temeljno vezivo slovenskega naroda. Borci IX. korpusa pa so leta 1944 obeležili stoletnico Prešernove Zdravljice s posebno publikacijo, ki je nastala na položajih in priča o neločljivi povezanosti boja za svobodo z bojem za slovensko besedo.” Slovesnost v Borštu se bo začela ob 12. uri, ob 8. uri pa se bo začel tradicionalni pohod iz Trušk do bunkerja KMK, kjer bo krajša spominska slovesnost, in naprej do Boršta.

PETRA VIDRIH

---