Pobarvajmo si učni uspeh!

Ja, svet se spreminja. To vidim po vnukih. Polno torbo barvic, pisanih svinčnikov in flomastrov imajo. Ko sem sama hodila v šolo, smo imeli en sam svinčnik, en zvezek, čitanko in torbo, polno kamenja, da nas malčke ni odnesla burja. Ko jim to povem, se mi smejijo, pa jih opozorim, da so na Vipavskem s težkimi kamni obloženi tudi korci na strehi, da jih ne odnese. Tedaj razumejo, da gre zares.

Med sivim kamenjem smo imeli tudi nekaj v barvah - kakšno rumenordeče jabolko.

Danes imajo šolarji več barv v zvezkih kot na krožniku. To ni dobro. Barve hrane, sadja in zelenjave imajo namreč zelo pomembno vlogo pri razvoju telesa in njegovi zaščiti.

Pred dnevi, ko je že dišalo po šoli, me je neki šolar pocukal za rokav in vprašal, kaj naj jé, da bi mu šlo v šoli kar najboljše. Rekla sem mu natanko takole: “Pobarvaj si učni uspeh!”

Pojasnila sem mu, da je pred matematiko in fiziko, pri logiki torej, dobro jesti korenje, papriko in paradižnik, pri slovenščini, zgodovini in tujih jezikih, pri predmetih, ki se jih mora učiti na pamet, pa naj je rdečo peso, slive, rozine, borovnice in drugo jagodičje. Za vztrajnost pri knjigi pa naj je - fižol. Za širino mišljenja naj uživa meso, ribe, mleko in mlečne izdelke. Strah pred šolo pa najlažje premagamo z zeljem in repo. Za mlade, prebrisane možgane, ki so sposobni hitro misliti, sklepati in odločati, pa naj uživa česen, čebulo in vsaj en oreh in lešnik za povrhu.

Šola je tudi velik stres

Mnogokrat radi rečemo, da je šola drugi dom za otroke in mladostnike. To tudi drži, saj v njej intenzivno prebijemo velik del svoje mladosti. Prav zaradi te intenzivnosti si za vedno zapomnimo marsikaj lepega iz šolskih klopi. Veliko manj pa se zavedamo, da je bila in je šola tudi velik stres.

Danes vem, da je tako, pa tudi, da je bil stres v naših časih vsekakor manjši, kot ga otroci doživljajo danes. Sem pa prepričana, da je bila naša preprosta “kmečka”, a polnovredna in uravnotežena prehrana tista, ki je pomagala zmanjševati škodljive učinke stresa. Predvsem smo vedno jedli zajtrk, preden smo odšli v šolo. Danes to lepo navado v marsikateri družini opuščajo. Mi smo namočili koščke črnega kruha v belo žitno kavo z mlekom. Včasih smo si privoščili žgance s kislim mlekom ali polento z mlekom ali pa smo na domač kruh namazali maslo in marmelado. Za moč pa nam je mama včasih zmešala šoto. Naš zajtrk je bil bogat z beljakovinami, ki določajo počutje. V življenju zmagujejo samo tisti, ki imajo visoko raven beljakovin v krvi. Ne smemo pozabiti, da je potrebno venomer kombinirati rastlinske in živalske beljakovine, saj človek potrebuje oboje; le tako lahko dobi vseh 22 aminokislin. Vem, da bi marsikateri šolar danes zavijal oči, če bi ga silili jesti belo kavo in kruh, polento in mleko, jajca in črn kruh in podobno. Zato se moramo prilagoditi, a kar najbolj paziti, da pripravimo čim bolj uravnotežen zajtrk. Dobro je otrokom ponuditi ribice, ocvrta jajca ali frtaljo, mleko, jogurt, skuto, sir, maslo, med ...

Aminokisline vplivajo na razpoloženje

Otroku, ki je že zjutraj potrt in se ne more navdušiti, zagotovo primanjkuje kar nekaj aminokislin: fenilalanina, tirozina, metionina in lizina. Iz teh aminokislin nastaneta noradrenalin in betaendorfin; obadva vplivata na razpoloženje in občutek sreče. Pri vsem tem je pomemben še vitamin C. Za njihovo izdelavo so pomembni še minerali mangan, magnezij, železo in baker ter vitamina B5 in B6. Veliko otrok za zajtrk uživa samo žitne kosmiče. Dobro, toda vedeti moramo, da tudi tak zajtrk ni biološko popoln in uravnotežen, saj mu primanjkuje aminokislina lizin, ta pa je pomembna za zbranost in pozornost. Pri segrevanju mleka, skupaj s sladkorjem, se lizin sploh uniči in posledica je - raztresenost. Lizina je največ v ribah, veliko pa tudi v fižolu, mesu, mleku in siru.

Včasih je otroke strah ali so potrti. Primanjkujejo jim holin, omega 3 maščobne kisline in vitamin E. Holin je sestavina lecitina, veliko ga vsebujejo jetra, pivski kvas, pšenični kalčki in polnozrnati izdelki. Človekova jetra izdelujejo holin tudi iz aminokislin metionina in serina, ki ju dobimo v mesu, jajcih in siru.

Možgani potrebujejo glukozo

Šola je predvsem delo z možgani in velikokrat sem poudarila, da so možgani zelo zahteven organ, saj hočejo imeti vsega dovolj in pravočasno, skratka - vedno! Posebej so možgani izbirčni, ko gre za energijo. Vse druge celice lahko uporabijo za energijo tudi maščobo. Možganske in živčne celice pa lahko uporabljajo zgolj glukozo, ki jo kri lahko najhitreje raznosi po telesu in se tudi najlažje “zakuri”. Če jo je v krvi premalo, možgani to zaznajo, delajo le s polovično močjo, ker nočejo vse energije takoj porabiti. Posledica tega so živčnost, razdražljivost in malodušje. Gre za pogost pojav pri otrocih, ki uživajo nezdravo hrano, preveč enostavnih sladkorjev, umetnih gaziranih pijač. Dotok glukoze v možgane je pri njih okrnjen, zato imajo pogoste težave s trebušno slinavko, in to že razmeroma mladi.

Moderni otroci vse prepogosto uživajo sladke gazirane pijače, bel kruh, sladkarije vseh vrst ... Vse to ima za posledico hitro nihanje količine glukoze v krvi. Ta takoj po zaužitju naglo poskoči, nenadoma je je toliko, da je možgani ne morejo porabiti in se višek pretvori v maščobo. Vendar pa možganske in živčne celice nekako nabreknejo, da bi s povečanim obsegom lahko sprejele več glukoze. Te pa je zdaj nenadoma premalo, saj je bila medtem spremenjena v maščobo. Posledica je stanje hipoglikemičnosti, ki jo zaznamo že poldrugo uro po zaužitju take hrane in se kaže v živčni oslabelosti, nezbranosti in - v drastičnem primeru - tudi v napadalnosti.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga OLja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

Kako si pomagamo?

Tako, da v jedilnik vključimo čim več kompleksnih ogljikovih hidratov, ki jih najdemo v polnovrednem kruhu, ajdovih žgancih, rjavih testeninah in rjavem rižu. Ni narobe, če jemo bel kruh, a tedaj jejmo zraven še skledo solate, jabolko ali hruško ... Lahko pa se kar dobro hranimo, a energijski sitem ne deluje ustrezno, ker nam primanjkuje minerala krom. Ta je pomemben za prenos glukoze skozi membrano v notranjost celice. Veliko kroma je v križnicah, zelju, repi, ohrovtu, brstičnem ohrovtu, hrenu, redkvicam in cvetači ter v vseh vrstah oreškov.

Za uspeh v šoli ni pomembno samo nenehno učenje in piflanje, marveč je treba možgane tudi “dati na pašo”. Za sprostitev možgani potrebujejo serotonin. V telesu nastane iz aminokisline triptofan. Sprejemanje triptofana pa pospešujejo ogljikovi hidrati. Zato je pametno zvečer piti sladkano mleko ali celo mleko z medom.

---