Platinast lesk za rebuli in cabernet franc iz Brd

Nagrajenci so svoje ocene že prejšnji teden ponosno sporočali po družbenih omrežjih, v ponedeljek pa so tudi uradno objavili vse rezultate velikanskega ocenjevanja vin, ki ga britanska revija Decanter pripravlja že 16 let. Slovenija v tem tekmovanju ostaja regionalni lider. Tukajšnji vinarji so osvojili ogromno priznanj, med njimi tudi štiri platinasta za 97 točk (od 100 možnih). To oceno so prejela kar tri primorska vina.

V dveh spomladanskih tednih je kar 280 okuševalcev z vsega sveta v Londonu poskusilo blizu 17.000 vin. Gre za velikanski logistični in organizacijski zalogaj, ki pa so ga pri Decanterju vajeni, saj imajo v zadnjih letih podobno število vzorcev. Tako rekoč od začetka so v ocenjevanju tudi slovenska vina, ki že od sredine prejšnjega desetletja dobivajo visoka priznanja.

Še pred dobrim desetletjem je bila Slovenija vinsko zelo slabo poznana država, tudi Decanterjevo ocenjevanje pa je ob drugih akcijah agilnih vinarjev zdramilo vinske poznavalce, da so začeli raziskovati vina iz mlade srednjeevropske države. Pri Decanterju je Slovenija tako kot prva iz skupine držav iz srednje in vzhodne Evrope precej hitro dobila svoj panel in svoje poglavje.

Decanter World Wine Awards 2019

Platinasto priznanje (97 točk)rebula up 2013 (Ščurek, Brda)Leonardo 2013 (Marjan Simčič, Brda)cabernet franc 2017 (Gašper, Brda) Iglič furmint 2016 (Gross, Haloze)

Zlato priznanje (95 točk)sivi pinot amfora 2012 (Erzetič, Brda)DP brut 2015 (Dveri -Pax, Slovenske gorice)Gorca furmint 2016 (Gross, Haloze)Rose 2018 (Colnar, Dolenjska)

Že dobro desetletje visoke ocene za slovenska vina

Prvi visoki oceni sta prišli leta 2007 za belo carolino 2004 Jakončičevih iz Kozane in za ledeno vino traminec istega letnika iz kleti PRA-VINO s Koga v Slovenskih goricah, ki sta prejeli naslov regionalnega šampiona. Takšne nagrade so prišle v Slovenijo še nekajkrat, zlasti za predikate na Štajersko, na Primorsko pa v večini za mirna vina, a tudi za vino iz sušenega grozdja Marjana Simčiča in Elvisa Bužinela in penino Bjana.

Pred leti je Decanter prenovil poimenovanje najvišjih priznanj, nekdanji naslov regionalnega šampiona je odtlej platinasto priznanje, ki je drugo v vrsti za naslovom najboljšega v ocenjevanju (Best in Show). Lani je posebej odmevalo, da sta platinasti priznanji prejeli sortni vini iz tukajšnjih sort vinske trte: rebula bagueri 2013 Kleti Brda in malvazija antiqua 2015 domačije Ražman iz Gračišča, kar je bilo sploh prvo tako visoko priznanje za macerirano belo vino (oranžno vino) v ocenjevanju doslej.

“Izjemno zadovoljen sem, da so vina iz rebule vse bolj opažena v svetu.”

Marjan Simčičvinar

Štiri platinasta priznanja, tri za primorska vina

Letos so vinom z vsega sveta dodelili 50 priznanj Best in Show, 148 platinastih in 480 zlatih priznanj. Platinasto priznanje za 97 točk (od 100 možnih) so prejela kar štiri slovenska vina. S Štajerske Iglič furmint 2016 vrhunskega vinarja Grossa, ki ima sicer domicil na avstrijskem Štajerskem, druga tri priznanja pa so šla za primorska, natančneje briška vina: za rebulo up 2013 iz kleti Ščurek, za rebulo iz sušenega grozdja Leonardo 2013 Marjana Simčiča in za cabernet sauvignon 2017 selekcija Gašper, ki je nastalo v sodelovanju med vinskim trgovcem Gašperjem Čarmanom (eVino) in zadrugo Klet Brda.

Ščurkova rebula up je prišla prvič na tržišče lani jeseni. Gre za rebulo iz grozdja z najboljših leg. Dve tretjini vina so na kratko macerirali, tretjino pa po fermentaciji skupaj z jagodami in drožmi zoreli v velikem sodu eno leto. Vino je nato zorelo v hrastovih in akacijevih sodčkih. Je kristalno, jantarne barve, zelo široke in intenzivne cvetice, ki jo zaznamuje zlasti izrazita mineralnost. Izjemno priznanje za Ščurkove, očeta Stojana in njegovih pet sinov, in njihove dosedanje delo.

Marjan Simčič je za Leonarda, ki ima ime po mladem Simčiču, prejel že več odmevnih nagrad, tudi sorodno v Decanterjevem ocenjevanju. Nekaj ton selekcioniranega zrelega in zdravega grozdja rebule so dobrega pol leta sušili v zračnih zabojčkih. Skoraj povsem posušene jagode so stisnili z ročno stiskalnico, mošt je počasi fermentiral v francoskih sodčkih, po štirih letih so napolnili 1200 steklenic. Vino je globoke jantarne barve, gosto in svilnato, cvetica pa je zelo intenzivna in široka, od medenih not, prek suhih marelic, pomarančne lupine in cimeta do nežnih tobačnih zaznav. V ustih je vina ogromno, prijetna svežina mu daje živahnost, pookusa pa noče biti konec.

“Izjemno zadovoljen sem, da so vina iz rebule vse bolj opažena v svetu. To potrjuje naše dobro delo in tudi promocijo, ki jo za naš okoliš zlasti v tujini intenzivno gradimo na rebuli,” pravi Marjan Simčič, čigar rebule so dobile že dolgo vrsto priznanj, Leonardo je bil denimo v začetku desetletja imenovan za vino leta po izboru britanskih someljejev, rebula opoka pa je prav tako serijski prejemnik najodmevnejših priznanj.

Gašper Čarman, dvakratni someljejski prvak Slovenije in lastnik uveljavljene vinske trgovine eVino iz Ljubljane, zadnja leta v sodelovanju s Kletjo Brda pripravlja paleto vin, ki jih trži pod svojo blagovno znamko. Cabernet franc, bordojsko sorto, je uvrstil v linijo selekcija. Meni, da ta sorta odlično poudari briško rastišče, kar potrjujeta tudi dve rdeči zvrsti iz Kleti Brda (krasno rdeče in de baguer rdeče), ki jima prav cabernet franc doda pomembno karakterno noto. Gašperjev cabernet franc je polno in bogato vino s sortno cvetico s tipičnim poprastim dotikom in enako bogatim nadaljevanjem v ustih.

Štiri zlata priznanja in kopica manj bleščečih

Za slovenska vina so bila v Londonu še štiri zlata priznanja za oceno 95 točk, ki so jih prejela vina sivi pinot amfora 2015 iz kleti Erzetič iz Višnjevika, penina brut 2015 iz kleti Dveri-Pax iz Slovenskih goric, rose 2018 iz kleti Colnar z Dolenjske in Gorca furmint 2016 vinarja Grossa iz Haloz. Naši pridelovalci so prejeli še 41 srebrnih priznanj, med njimi denimo po tri briški kleti Bjana in Dolfo, po dve pa tudi Vinakoper, Klet Brda, Marjan Simčič in Gašper, pa 95 bronastih priznanj in 43 priporočil.

---