Pivo, ki udari kot dober komad

Reservoir Dogs so matematik, nevrolog, ekonomist in elektrotehnik, ki v prostem času varijo pivo. Goriški četverec je poleg ajdovske pivovarne Pelicon in številnih drugih mikropivovarjev, ki rastejo kot gobe po dežju, zagotovilo, da bomo tudi po prodaji Pivovarne Laško Heinekenu pri nas pili dobro oziroma vse boljše pivo.

“Pred enim letom je bil naš cilj zvariti toliko piva, da nam ga doma ne bo zmanjkalo. Zdaj ne vem več, kam gremo, saj vse skupaj eksponentno narašča,” pove Uroš Komel, eden od štirih ustanoviteljev pivovarne Reservoir Dogs, kjer s trenutnimi proizvodnimi kapacitetami ne dohajajo povpraševanja.

Najprej sta bila Uroš, matematik, in Aljoša Polenčič, nevrolog. K varjenju piva ju je spodbudila radovednost. Pol leta sta ga vztrajno varila kar doma in požirala razpoložljivo znanje s spleta. Pozitivni odzivi ter spodbude prijateljev so jima dali zagon. Ko je vse skupaj preraslo raven domačega varjenja piva “za gušt”, sta se jima pridružila še ekonomist Andrej Sluga in elektrotehnik Matej Brezigar, sicer direktor igralništva v Gold Clubu, ki razpolaga tudi s pivovarno v Ajdovščini. V njej že eno leto varijo svoje pivo. Naenkrat ga lahko zvarijo do tisoč litrov.

Ime so si izposodili pri filmu Quentina Tarantina Reservoir Dogs (Stekli psi), za razliko od pri nas uveljavljenih lager piv - to so piva nizkega vretja, kakor tudi laško in union - so se odločili, da bodo varili t.i. ale piva. Lager pivo je prišlo k nam iz germanskega okolja, kjer je voda mehka in primernejša za njihovo pridelavo. “Naša voda je trša. V njej je več mineralov. Tukaj imamo optimalne pogoje za ale pivo, ki je sicer značilno za Anglijo,” pojasni Uroš.

Mikropivovarna Reservoir Dogs se na trgu predstavlja s serijo Apokalipto, v kateri imajo za zdaj tri ustekleničene izdelke; pale ale pivo Warrior, indian pale ale pivo Grim reaper in black imperial IPA pivo Starvation. Za četrtega jezdeca apokalipse fantje še pripravljajo recepturo. Vse tri izdelke, s katerimi so prisotni na 50 prodajnih mestih v Sloveniji, zaznamujejo visoke stopnje alkohola; vsebujejo ga od šest in nekaj pa do skoraj devet odstotkov. Tudi okus je povsem drugačen, močnejši, bolj poln od za naše kraje tipičnih lager piv.

“Nekateri kolegi robantijo, da našega piva ne morejo spiti pet steklenic. Ko jih vprašam, če jim je všeč, pa pritrdijo. Torej? Spij eno in uživaj. Saj ni treba spiti petih steklenic in biti po vsej sili pijan,” prebujajoče se nove pristope k pitju piva, ki so sorodni idejam o kulturi pitja vina, zagovarja Uroš.

Stekli psi, ki prisegajo na kakovost, količina pa jim je drugotnega pomena, so se v to zgodbo vseeno spustili, da bi tudi nekaj zaslužili, pri tem pa jih ovira zakonodaja, prilagojena potrebam Uniona in Laškega.

“Za naša piva, ki imajo višje stopnje alkohola, je trošarina še enkrat višja. Za vsako kuho piva tako skupaj z DDV-jem državi plačamo blizu tisoč evrov,” pove Uroš. Prepričan je, da bi imela država več, če bi njim in drugim mikropivovarjem priskočila na pomoč in jim znižala trošarine, kot je urejeno drugod po svetu. Potem bi se lahko razširili in pivo tudi izvažali, saj povpraševanje za to je, predvsem na Balkanu. Tudi v Italiji, na Nizozemskem in Švedskem imajo že nekaj zvestih pivcev. Na ta način bi država ob večjem prometu na koncu prejela več davščin.

“Načrt je, da bi v tem letu zvarili 50.000 litrov piva, kar je razmeroma malo. Če bi hoteli imeti tudi finančno kaj od tega, bi morali zvariti 500.000 litrov,” še pove edini od Steklih psov, ki v času pogovora ni bil službeno zaseden, in poudari, da pivo še vedno varijo v prostem času in s strastjo, kar je tudi občutiti. Zdi se mu, da nihče, ki pokusi katero od njihovih piv, ne ostane ravnodušen, saj s svojimi udarniškimi okusi počijo, tako kot dober komad.

V slogu garažnih rokenrol oziroma pank bendov, katerih glasba je fantom blizu, pove, da je pri pivu žito bobnar, kvas pevec, hmelj kitarist oziroma basist, voda pa je oder. Umetnost pa je dobiti pravo ravnovesje med aromo, grenčino in alkoholom. NACE NOVAK

---