Pisane dunajske podobe

To, kar je danes za Slovenijo in Slovence Bruselj in je bil v dobršnem delu prejšnjega stoletja Beograd, je bil pred tem Dunaj. Cesarsko mesto Avstro-Ogrske monarhije je glavno in daleč največje mesto Avstrije. Ima kar 1,8 milijona prebivalcev, s periferijo celo 2,5 milijona, kar je več kot četrtina vseh ljudi, ki živijo v naši severni sosedi. Zaradi pisane narodnostne sestave je Dunaj eno najbolj multikulturnih mest daleč naokrog.

V začetku 20. stoletja je bil Dunaj največje nemško govoreče mesto na svetu, zdaj ga v tem prekaša le Berlin. Do prve svetovne vojne je bil tudi eden od popkov sveta, prestolnica velike in pomembne večnacionalne države. Sodobni Dunaj je spet pomembna svetovna prestolnica, urejeno in za življenje udobno mesto, o čemer pričajo visoke uvrstitve na različnih lestvicah o kakovosti življenja v mestih po svetu.

Kar več kot 650.000 prebivalcev Dunaja je iz drugih držav oziroma iz mešanih zakonov. Med tistimi, ki nimajo avstrijskega državljanstva, je največ priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, sledijo jim Turki, Poljaki in Nemci, ki se v zadnjih letih intenzivno naseljujejo na Dunaju. Veliko Nemcev pride zaradi študija, ker so omejitve vpisa v Nemčiji strožje, potem pa se na Dunaj navadijo in si v mestu poiščejo službe. Dunaj je namreč tudi mesto priložnosti in najbogatejše avstrijsko mesto, bruto družbeni produkt na prebivalca povprečje EU presega za kar 59 odstotnih točk.

Turistična prestolnica

Mesto je ena od devetih avstrijskih zveznih dežel, razdeljeno pa je na 23 okrajev, bezirkov. Ti so samostojna upravna območja, po velikosti in številu prebivalcev pa se močno razlikujejo, prav tako po politični strukturi. Po nedavnih volitvah Dunaj ostaja socialdemokratski, a so Strachejevi svobodnjaki dosegli dober uspeh, postali druga najmočnejša stranka, vendar imajo večino le v enem okrožju. V dveh imajo večino zeleni, v štirih ljudska stranka, ostala pa so socialdemokratska.

Dunaj je seveda poln znamenitost, velikih palač in muzejev, v predbožičnem času, ki so ga začeli prejšnji konec tedna, pa je tudi velikanski magnet za turiste. Ti prihajajo seveda vse leto, statistika beleži 6,2 milijona prihodov turistov in 13 milijonov nočitev, kar je za krepko četrtino več kot v vsej Sloveniji. Pomemben je tudi konferenčni turizem, saj je Dunaj gostitelj veliko mednarodnih srečanj, političnih, gospodarskih in strokovnih.

Dunaj je smotrno upravljan. Največji lastnik stanovanj je mesto, ki z oddajanjem deloma regulira demografsko strukturo posameznih okrožij. V fokusu dunajskih oblasti je tudi javni prevoz, saj so si za dolgoročni cilj v okviru projekta Smart City zastavili bistveno zmanjšanje izpustov, povečanje uporabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje uporabe avtomobilov s sedanjih 28 odstotkov na 15 odstotkov do leta 2030. Veliko avtobusov poganja plin, podzemna železnica je razvejana, ob petkih in sobotah vozi vso noč. Da bi Dunajčani čim več uporabljali javni prevoz, torej avtobuse, tramvaje in podzemno železnico, so oblikovali zelo ugodno ceno, evro na dan, saj stane letna vozovnica 365 evrov.

Dunajske tržnice

Pisano večkulturnost Dunaja je najlepše doživeti na njegovih tržnicah. Brunnenmarkt v okrožju Ottakring, kjer je tudi istoimenska velika pivovarna, je svojevrsten Balkan v malem, cepljen s Turčijo. Na kar dolgi ulični tržnici se izmenjujejo turški in srbski ter še kakšni prodajalci, stojnice s pisano zelenjavo in sadjem z uličnimi mesnicami, vmes je kakšen prodajalec cenenega tekstila, pa zelišč in začimb, pečejo burek, svinjino in jagnjetino, prodajalci pa kar bučno vabijo k nakupu. Ker gre za okrožje z veliko priseljenci z Balkana in Turčije, imajo ustrezno ponudbo tudi večje trgovine, ki ponujajo med drugim znane izdelke srbskih in hrvaških proizvajalcev. Ko se ulica Brunnen razširi v trg Yppen, se balkanski ponudbi pridruži še ponudba kmetov z okolice Dunaja s siri, domačim kruhom, mesninami in podobnim.

Bliže zgodovinskemu središču mesta je tržnica Naschmarkt, kjer so že pred 300 leti kmetje prodajali mleko meščanom. Naschmarkt je še bolj pisano doživetje, saj se avstrijska ponudba prepleta z bližnjevzhodno, italijansko, japonsko, kitajsko ... Tržnica je razdeljena na dva dela, prodajnega in gostinskega, kjer je ponudba res bogata in okusna, prigrizek pa je lahko kaj tradicionalno avstrijskega ali falafel iz Bejruta. Seveda ima tudi ta tržnica kramarski oddelek, občasno pa se parkirišče v njenem podaljšku spremeni v gromozanski sejem starin.

Dunajska klasika

Veliko jedi dunajske meščanske kuhinje smo posvojili tudi pri nas, nekaj jih je postalo svetovno znanih. Dunajski zrezek, ocvrt tanek paniran telečji zrezek, je dunajska klasika, ki jo postrežejo v vseh tradicionalnih lokalih, predvsem baizlih, kot imenujejo gostilne. Kje je najboljši, je vsakoletno ugibanje številnih komisij, a brez zadrege, odličen je marsikje. K hitro ocvrtemu zrezku na Dunaju najraje postrežejo krompirjevo solato.

Nekoliko manj dvomov je, kje strežejo najboljšo kuhano govedino, tafelspitz. Čeprav se kakšen Dunajčan zmrduje, da je tafelspitz kje boljši, so v gostilni Plachutta - po rodu je družina menda z Goriškega - postali ustanova za kuhano govedino. Na jedilniku je pri njih kar 13 različnih rezov kuhane govedine, od mehke in sočne, do bolj čvrste in prepredene z maščobo … Klasika pa je tafelspitz, zgornji del stegna, ki ga, tako kot druge reze, postrežejo v bakreni posodi z juho in zelenjavo. Najprej je na vrsti juha, bodisi z rezanci, fritati ali mesno rolado, sledi mozeg iz stegenske kosti, ki se namaže na popečen črn kruh, in slednjič meso s hrustljavo opečenim krompirjem, smetano s hrenom in s hrenom z jabolki ter s kremno špinačo. Pri Plachutti poudarjajo, da je meso za njihovo kuhano govedino iz nadzorovane naravne reje in samo iz Avstrije.

Pri sladicah si (tudi) Dunaj lasti jabolčni zavitek, nemara najbolj slavna in povsem dunajska pa je sacher torta, čokoladna torta z mareličnim nadevom, ki naj bi se je pred malo manj kot dvema stoletjema domislil kuharski vajenec Franz Sacher. Zdaj se po njem imenuje hotel, v čigar slaščičarni pripravljajo originalno izvedbo slavne torte.

Do Dunaja je tako iz Kopra kot Nove Gorice približno 500 kilometrov udobne avtocestne vožnje, torej se je mogoče v avstrijsko prestolnico odpraviti tudi za konec tedna. Motivov za potovanje je res veliko, zato je Dunaj zelo primeren cilj tudi za večkratni obisk.

SAŠO DRAVINEC

---