Peticiji za in proti prometu

Mazzinijevo ulico so poskusno zaprli za promet. Zaradi tega je Trst razdeljen na dvoje. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Eni podpirajo zaprtje, drugi mu nasprotujejo. Oboji zbirajo podpise in pišejo peticije. To je dobro vedeti, tudi če te v Trst peljejo nakupi ali zgolj naključje. Obeta se namreč prometna revolucija.

Mazzinijeva ulica je dolga pol kilometra. Povezuje nabrežje in Goldonijev trg. Sprehod po njej je priložnost, da si ogledaš izložbe mnogih trgovin. Je pa to tudi ulica s trinadstropno knjigarno, barčki in trafikami. Doslej so po njej lahko v obe smeri vozili avtobusi in taksiji, po novem še ti ne. Sredi maja se je namreč občinska uprava odločila, da bo začela postopno uvajati novosti iz novega prometnega načrta. Tega je občinski svet sprejel pred dvema letoma, toda praktični problemi in zakonski predpisi onemogočajo takojšnje udejanjanje sprememb. Zaenkrat so zaprli za promet Mazzinijevo ulico, že ob tej prvi potezi pa se je med Tržačani vnela polemika.

Razgrete strasti

Kako razgrete so strasti, občutiš takoj. Samo poskusite se sprehoditi po Mazzinijevi ulici s fotografskim aparatom v rokah ... “Izbrali ste napačen kraj za fotografiranje,” nas je v pristni tržaščini nagovoril gospod srednjih let. Po ulici se je sprehajal v prvi junijski pripeki. “Ta ulica je za en drek,” je zamahnil z roko.

Ni dvoma, da sodi med tiste, ki nasprotujejo coni za pešce. Z zaničljivim pogledom je večkrat prešinil pult, ki ga je kar sredi ulice postavila lastnica trgovine s športnimi oblačili. Tam lahko podpišeš peticijo, ki občinsko mestno upravo poziva, naj si ne premisli in naj zapre za promet še Imbrianijevo ulico, ki je pravokotna na Mazzinijevo. Dva nasprotna tabora tekmujeta v zbiranju podpisov. Oba tabora sta jih v nekaj dneh zbrala več sto.

“V igri so pač razni interesi in mnenja so deljena; lastniki trgovin v glavnem podpirajo odločitev, da se Mazzinijevo ulico zapre za promet, uporabniki javnega prevoza pa so proti,” razlaga predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič, ki pripada Zvezi levice. Drugi Slovenec v tržaškem občinskem svetu, Igor Švab, član stranke Slovenska skupnost, se strinja, da je v Trstu težko doseči soglasje. “Polemika okrog Mazzinijeve ulice je pristno tržaški pojav,” pravi. “Vsak Tržačan se začne pritoževati, ko nekaj spremeniš, recimo ko mu nekoliko premakneš avtobusno postajo.”

Premaknili so enajst avtobusnih prog

Toda z novim prometnim načrtom bodo nekatere avtobusne postaje občutno premaknili. To se že zdaj zelo pozna prav na primeru Mazzinijeve ulice. Po njej je doslej vozilo kar enajst avtobusnih linij mestnega prometa.

Sheme prog so morali prilagoditi, kar je v mnogih primerih povzročilo precej nevšečnosti. Pritožujejo se zlasti starejši Tržačani iz predmestnih predelov. Če so doslej za opravke v mestu izstopali v Ulici Mazzini in tam čakali na avtobus tudi za povratno vožnjo, morajo zdaj prehoditi veliko daljšo pot.

Protestirali so tudi avtobusni vozniki. Po njihovem mnenju je zaprtje Mazzinijeve ulice pretirano obremenilo druge prometnice v Terezijanski četrti in na nabrežju, kar negativno učinkuje tudi na varnost vseh udeležencev v prometu. Nezadovoljni so tudi taksisti.

“Ampak v vseh večjih mestih so ožja mestna središča namenjena samo pešcem,” opozarja Igor Švab, ki je pred dvema letoma podprl novi prometni načrt. “Trgovci se lahko veselijo, lastniki barov so že postavili mizice na cesto, Trg republike na sredini Mazzinijeve ulice pa bo lahko postal krasno prizorišče za razne prireditve ob lepem vremenu. Mislim, da se ponavlja ista zgodba iz devetdesetih let, ko je bil župan Riccardo Illy. Takrat je zaprl za promet Ulico San Nicolò. Ljudje so protestirali in zbirali podpise. Po nekaj letih, ko je novi župan Roberto Dipiazza napovedal nekatere spremembe, pa se je izkazalo, da branijo cono za pešce.”

Spremembe bodo občutili tudi obiskovalci

Ulica San Nicolò teče vzporedno z Mazzinijevo ulico med njo in Korzom. Odkar je postala raj za sprehajalce in nakupovalce, je zaživela v novi luči. Zdajšnji župan Roberto Cosolini in njegova ekipa si zato želijo razširiti območje za pešce tudi v smeri iz mestnega središča proti Rusemu mostu in železniški postaji.

Švab pri tem opozarja, da bo prometni sistem čez čas bistveno spremenjen: “To bodo občutili vsi in na spremembe se bodo morali privaditi tudi tisti, ki se v Trst pripeljejo s Krasa ali iz Milj oziroma Kopra.”

Skoraj vsi, ki pridejo v Trst z avtom ali mopedom, prej ali slej zavijejo na Korzo. Po njem teče promet z nabrežja in Borznega trga proti notranjosti mesta. A večpasovni in enosmerni Korzo po novem ne bo več prevozen za avtomobile, ampak le za avtobuse, in sicer v obe smeri. To bo v tržaški prometni ureditvi prava revolucija.

“Pravi absurd po mojem,” se huduje Furlanič, ki je že pred dvema letoma nasprotoval novemu prometnemu načrtu. Svoje stališče opira na več argumentov, pri čemer poudarja zlasti nevšečnosti za uporabnike javnega prevoza.

A lahko se zgodi, da bodo vse zdajšnje polemike postale lanski sneg. Vsa določila novega prometnega načrta bodo začela veljati šele po zaključku obnovitvenih del v predoru, ki teče pod Sv. Justom. Dela bi se morala začeti že v letošnjem letu, bolj verjetno pa je, da bodo stekla šele leta 2016. Zaključka del pa tako ali tako ni mogoče natančno napovedati.

Je pa gotovo, da bodo naslednjo pomlad volitve. Lahko se zgodi, da na njih Roberto Cosolinine bo spet zmagal. Z novim županom pa bi Trst morda dobil nov prometni načrt in kajpak nov razlog za peticije in zbiranje podpisov.

PETER VERČ

---