Pastinak ali navadni rebrinec

V mamini juhi pastinak ni nikoli manjkal. Včasih je bil kot sladka, škrobnata in zimska korenovka tudi zamenjava za krompir. Je odličen vir prehranskih vlaknin, vitaminov in rudnin, a ima le malo kalorij. Lepo staro slovensko ime za divjo, samoniklo rastlino je navadni rebrinec ali divji bršč. Druga domača imena za gojeni pastinak so še: komna, mrkavec, mrkvica, mrkuca in zajčja rebra.

Pastinak (lat.: Pastinaca sativa) za prehrano je gojena enoletnica ali divja dvoletnica. Sodi v družino kobulnic (Apiaceae ali Umbelliferae). Divji nima tako izrazitega korena kot gojeni. Mladi poganjki so užitni, razviti listi pa imajo furanokumarin, ki povzroča srbečico in draženje kože. Pri gojenem pastinaku tega skoraj ni. Je nezahteven za gojenje, saj zraste brez vsakršne oskrbe, le v hudi suši ga moramo zaliti. Najprej ga posejemo, ko vzklije, ga razredčimo na razmik približno 15 cm med seboj.

Pastinak skladiščimo kar v zemlji, v kateri raste. Preprosto pustimo ga in ga pobiramo le po potrebi. Pred zmrzaljo ga sicer zavarujemo, a koren v zemlji ostane tudi brez zaščite; po zmrzali je še slajši. Ko spomladi spet odžene, lahko liste režemo za solato. Oprane korene pastinaka lahko hranimo več tednov v hladilniku ali jih zakopljemo v mivko in postavimo na hladno v klet.

Rimljani so ga čislali kot afrodiziak

Pradomovina pastinaka je Evropa. V naše kraje so ga prinesli Rimljani, ki so ga čislali kot afrodiziak. Pastinak je bil poleg repe poldrugo tisočletje eno izmed poglavitnih škrobnatih živil naših prednikov. Izrinil ga je šele krompir, ki ga je priporočala razsvetljena cesarica Marija Terezija. Danes pa ga redko srečamo na evropski mizi, še največkrat v Veliki Britaniji. Iz njega na otoku delajo tudi pastinakovo pivo, vino, žganje in pecivo. V Italiji in tudi pri nas na Krasu ga uporabljajo za krmo prašičev, iz katerih pripravijo najboljši pršut. Danes pastinak vneto gojijo v Združenih državah Amerike.

Izboljšuje lase in nohte

Pastinak vsebuje 80 odstotkov vode, 12 do 14 odstotkov ogljikovih hidratov (škrob, saharoza, glikoza), od 1 do 1,3 odstotka beljakovin, 0,4 odstotka maščob, do 3,6 odstotka eteričnih olj, nekaj vlaknin in pektin. Skupaj je rudninskih snovi od 0,8 do 1,2 odstotka. Nekaterih mineralov ima celo več kot korenček: vsebuje več silicija, klora, fosforja, žvepla in kalija. Zaradi silicija pa izboljšuje lase in nohte. Tudi večine vitaminov skupine B ima več kot korenje ter 30 mg/100g vitamina C. Pomembni so tudi eterična olja in pektini, ki raztapljajo ledvične kamne, delujejo razkuževalno in diuretično. Čeprav je blede barve, ima tudi karotenoidne snovi. Ime je dobil po alkaloidu pastinacinu. Zraven so še derivati furokumarina: angelicin, imperatorin, ksantotoksin, bergapten, pinpinelin in nodakenetin.

Pastinak pripravljamo na različne načine: lahko ga preprosto ocvremo, zelo rad “gostuje” v juhah, obarah in enolončnicah. Uživamo lahko tudi surovega, narezanega ali nastrganega v solatah, tudi s paradižnikom, gobami, orehi in krompirjem. Vse to zabelimo z orehovim ali lešnikovim oljem, začinimo z limono in potresemo s parmezanom. Posušen pastinak je dodatek moki za kruh in pecivo. Včasih so ga uporabljali za sladek priboljšek. Priljubljen je dušen pastinak, prepražen na masti s česnom.

Pomen pastinaka za telo

> Pastinak je hkrati gradivo, gorivo in čistilec našega telesa.

> Je močan diuretik in deluje vsestransko: spodbuja delovanje ledvic, srca, pljuč, jeter, in sicer tako, da odstranjuje odvečno vodo. Nasvet: izvleček iz pastinaka naredimo tako, da v mlačni vodi najmanj 12 ur namakamo fino sesekljan pastinak; odcedimo in spijemo. Lahko pa tudi nariban pastinak prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati vsaj dve uri, preden odcedimo in spijemo.

> S pastinakom zdravimo zastoj seča, vodenico, vnetje mehurja in revmatična obolenja, raztaplja pa tudi ledvične kamne. Ljudsko zdravilstvo priporoča pitje vode, v kateri smo kuhali pastinak, več tednov zapored tudi za odpravo žolčnih kamnov.

>Pastinak, nariban v solati, deluje razkuževalno in spodbuja črevesno floro.

> Pastinak koristi želodcu, učinkovit je pri protinu, priti nespečnosti, krepi pa tudi pljuča pri bronhitisu.

> Aktivna snov alkaloid pastinacin v pastinaku pomirja pri nervozah in pomaga pri krčih in stenokardiji (bolečinah v predelu srca).

>Pastinak v kombinaciji s peteršiljem in/ali zeleno je velika pomoč pri uravnavanju krvnega tlaka.

> Mladi listi divjega pastinaka so užitni, pozneje ne več; najbolje je uživati le korene enoletnih rastlin, preden se razvije steblo.

> Kot zdravilno rastlino so pastinak poznali že v antiki, kot gojeno vrtnino pa v srednjem veku.

> Pastinak sadimo ob krompirju in drugih rastlinah, ki jih napadajo žuželke, na primer koloradski hrošč, ker jih odganja.

> Stik z rastlino pri občutljivih povzroča kožno vnetje, fotosenzibilizacijo.

> Pastinak vsebuje psoralene, ki pomagajo pri vitiligu oziroma razbarvanju kože, pri luskavici in raznih kožnih ekcemih in pri nekaterih oblikah limfoma.

Dušen pastinak kot priloga k mesu

Potrebujemo: en srednje debel pastinak na osebo, žlico masla ali masti, ščepec soli in kumine ter nekaj žlic jušne osnove.

Priprava: pastinak operemo, ostržemo in narežemo na rezance ali tanke rezine (kolobarčke), na kratko prevremo v slanem kropu, odcedimo in pretresemo na raztopljeno (ne vroče) maslo. Prilijemo jušno osnovo in do mehkega skuhamo. Lahko ga tudi prepražimo na masti s česnom. Takemu dodamo nekoliko moke, zalijemo, potresemo s peteršiljem in malo pokuhamo. Ustrezno solimo.

Pastinak v solati

Potrebujemo: pastinak, korenje, domač jabolčni sok, kislo smetano, sol.

Priprava: očiščen in opran pastinak naribamo na strgalniku ali v električnem sekljalniku. Enako storimo s korenjem. Zmešamo, prilijemo kozarec domačega jabolčnega soka, zamešamo žlico kisle smetane, malce posolimo in po želji tudi posladkamo ter ponudimo ob kuhanem ali pečenem krompirju.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

MARIJA MERLJAK

---