Paradižnikov molj in kumarna pepelovka

Med škodljivci, ki vrtičkarjem v teh zgodnjih poletnih dneh povzročajo sive lase, sta tudi paradižnikov molj, ki velja za enega najpomembnejših škodljivcev paradižnika, saj se hitro širi s sadikami in predvsem z embalažo, ter kumarna pepelovka - glivična bolezen, ki napada zlasti kumare, bučke, buče, melone in lubenice.

Paradižnikov molj (Tuta absoluta) je tujerodna invazivna vrsta iz družine drevesnih moljev, ki se je okoli leta 1960 pričela širiti po Južni Ameriki, leta 2006 pa se je z mednarodno trgovino s plodovi paradižnika zanesla v Evropo. Leta 2009 so ga prvič našli tudi v Sloveniji. Bojijo se ga vsi - ne le vrtičkarji, ampak tudi večji pridelovalci paradižnikov, saj lahko ta škodljivec hitro uniči celoten pridelek. Pridelovalci ga lovijo na feromonske vabe, na vaših vrtovih pa bo uspešen ulov odvisen predvsem od vaše iznajdljivosti in doslednosti. Bodite pozorni in ukrepajte, preden bo prepozno.

Ponoči aktiven, podnevi pa se skriva

Kot že ime samo pove, je primarni gostitelj paradižnikovega molja paradižnik, molj pa lahko napada tudi krompir ter ostale vrste razhudnikovk, celo jajčevce. Pri vseh povzroča tudi črvivost plodov, ki zaradi tega izgubijo na tržni vrednosti. Paradižnikov molj ima izredno visok reprodukcijski potencial, ki je toliko večji v toplih vremenskih razmerah, kjer raste paradižnik skozi vse leto. Takrat doseže tudi 10 do 12 generacij na leto. Prezimi lahko v obliki jajčec, bube ali odrasle žuželke. Če je na voljo dovolj hrane, ličinka sploh ne vstopi v fazo počitka. Sicer nastopi nova generacija vsakih 29 do 38 dni.

Odrasla žuželka je izrazito aktivna ponoči, podnevi pa se skriva pod listjem. Samčke lovimo na feromonske vabe, da opazimo njihov zgodnji pojav in pričnemo z ukrepi. Samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov. Škodljive so ličinke, ki se takoj po izleganju pričnejo hraniti na plodovih, steblu in listih, kjer povzročajo značilne izvrtine nepravilnih oblik in galerije. Kasneje se pojavi še kloroza napadenih listov. Izvrtine na steblih upočasnijo rast in povzročajo zakasnjeno tvorbo plodov. Na listih se ličinke hranijo samo v sredinskem stebričastem tkivu lista in pustijo povrhnjico lista praktično nepoškodovano, kar otežuje tudi zatiranje ličink. V zelo kratkem času povzročijo veliko škodo z navrtavanjem plodov v zgodnji fazi razvoja plodov. Na izvrtine v plodovih se naselijo še sekundarni patogeni, ki povzročijo gnitje in dodatno škodo.

Zatiranje paradižnikovega molja

Pri zatiranju so zelo pomembni zlasti preventivni ukrepi. V zavarovanih prostorih je pomembna zlasti izvedba tehnoloških postopkov dobre kmetijske prakse:

> uporaba zdravih sadik, najbolje domačega izvora,

> uvedba kolobarjenja, da zapored ne pridelujemo razhudnikovk (zlasti paradižnika, jajčevcev in krompirja); potreben je vsaj šesttedenski premor,

> po vsakem pridelovalnem ciklusu je potrebno uničiti rastline in odstraniti rastlinske ostanke paradižnika, na primer z zažiganjem ali kompostiranjem, s prekrivanjem s protiinsektnimi mrežami ali folijami ali ko je temperatura pod 10 stopinjami Celzija,

> pomembno je tudi, da sprotno uničimo napadene rastline in njihove ostanke, odstranjujemo plevel, preorjemo tla po spravilu pridelka, izpostavljanje nizkim zimskim temperaturam.

Od fitofarmacevtskih sredstev je za zatiranje paradižnikovega molja dovoljeno sredstvo, učinkovitega naravnega načina zatiranja pa žal ni.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu.

Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulica OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Kumarna pepelovka

Še ena nadloga, ki te dni jezi vrtičkarje, je pepelasta plesen ali pepelovka (Erysiphe cichorearum), kot jo imenujemo. Redno se pojavlja na kumarah, bučah, bučkah, melonah ter lubenicah in nam uničuje rastline, s tem pa tudi pridelek.

Najprej se pokažejo posamezne bele mokaste pege na zgornji strani listov. V ugodnih razmerah se pege razširijo čez celo zgornjo stran lista, občasno tudi na spodnjo. Okuženi listi porjavijo in se posušijo. Če se okužba močno razširi, se lahko pridelek občutno zmanjša. Ta glivična bolezen se pojavlja pri vseh vrstah kumar; pospešuje jo suho in toplo vreme. Glivica okužuje rastline kumar v rastlinjakih, zaprtih gredah in na prostem.

Izbirajmo sorte, ki so odporne proti tej bolezni. Skrbimo za ustrezno mikroklimo v rastnem prostoru (vlaženje zraka), kar pa je na prostem in v toplem suhem poletju praktično nemogoče. Rastline redno preventivno škropimo z naravnimi izvlečki, naj si bo domačimi ali z že pripravljenimi, ki višajo kondicijo rastlin in s tem njihovo odpornost. Ob močnejšem pojavu plesni škropimo bučnice z žveplovimi ali organskimi pripravki.

Ne pozabimo pa, da je ob rednem “tuširanju” pojav precej manjši. Rastline zalivamo tako, da posnemamo prav prijeten dež toliko časa, da rastlino ohladimo. To vedno počnemo v večernem mraku, saj se zjutraj zrak prehitro segreva, da bi dosegali želeni učinek.Nasvet je pripravila

SLAVICA DEBELAK

---