Papež Frančišek pride na Višarje

“Pridem.” Tako je papež Frančišek sredi novembra v Vatikanu obljubil delegaciji Italijanov, Slovencev in Avstrijcev, ki mu je izročila povabilo na obisk na božjepotnih Svetih Višarjah, stičišču treh narodov. Prejšnji teden je videmski nadškof napovedal srečanje s kolegoma iz Ljubljane in avstrijske Koroške, na katerem ju bo tudi uradno seznanil s pobudo.

TRBIŽ, BOVEC > Zamisel za povabilo papežu Frančišku na stičišče treh narodov, tu pa so seveda tudi Furlani, se je pred dobrim letom dni porodila trbiški hotelirki Manuelli Federici De Cillia. Nemudoma se ji je pridružila nekdanja novinarka televizije RAI Maria Giovanna Elmi, ki se je pred 20 leti po poroki z domačinom iz Trbiža preselila iz Rima v Trbiž. V kratkem času sta vzpostavili pravcato mrežo sodelavcev iz sveta politike, športa, kulture in drugih krogov.

S pošto v Vatikan

Iz Slovenije se je ekipi pridružil Bovčan Milan Štulc: “Papeža naj medse povabijo ljudje iz teh krajev in širše okolice, so se odločili pobudniki. V ta namen smo pripravili nabiralnike, v katere so posamezniki in skupine prispevali razglednice in dopisnice s povabilom in z dobrimi mislimi.” Sam je škatlo, nekakšen poštni nabiralnik, postavil v kavarni v Bovcu in v njej se je nabralo nekaj sto pisem, razglednic in dopisnic. Podpisov pod sporočili papežu pa je bilo veliko več, saj so jih prispevale tudi skupine, v nekaj primerih cele župnije, je z odzivom zadovoljen Štulc. Na odobravanje je akcija naletela tudi v Furlaniji in na avstrijskem Koroškem.

Zbrano “pošto” je delegacija pobudnikov odpeljala s seboj v Vatikanu, kjer jo je na protokolarnem sprejemu papežu Frančišku izročila Maria Giovanna Elmi (na fotografiji). “Avstrijci, Italijani in Slovenci, združeni za ohranjanje miru, ti pišemo iz dežele brez meja,” je bilo zapisano na pergamentu s povabilom v treh jezikih. Maria Giovanna je ob tem doživela nekaj, česar, kot pravi, ne bo nikoli pozabila. Papež Frančišek ji je na glavo položil svojo dlan in ji prisluhnil. Potem ko mu je povedala, zakaj je prišla, ji je odgovoril: “Pridem.” “Ampak ... Sveti oče, ste rekli da pridete,” kot da Maria Giovanna ni mogla verjeti, kaj je slišala. “Pridem, če mi bo le Gospod dal zdravja,” je obljubo ponovil papež Frančišek.

Stičišče treh kultur

Papeža je očitno pritegnilo predvsem sporočilo miru s starodavnega stičišča treh kultur. V delegaciji, ki mu ga je prinesla v Vatikan, so bili še videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato, trbiški župan Renato Carlantoni, župnik Don Carlo Bevilacqua, Manuella Federica De Cillia in Clara Lotti.

Medtem so se v Furlaniji začeli zavzeto pripravljati na možnost, da papež Frančišek obišče Svete Višarje. Prejšnji teden so se v Vidmu sestali pri nadškofu Mazzocatu in med drugim sklenili, da bo osrednji namen srečanja s papežem sporočiti svetu, da želijo narodi na svojem stičišču sobivati v miru in prijateljstvu. Videmski nadškof se bo v kratkem sestal z nadškofoma v Ljubljani in na avstrijskem Koroškem, ju uradno obvestil o možnosti papeževega obiska in o svojih pričakovanjih glede sodelovanja.

Prizorišče množičnega srečanja bi verjetno pripravili pod Svetimi Višarjami z možnostjo, da se papež povzpne tudi na vrh gore, kjer stoji Marijina cerkev.

Svete Višarje sodijo med najstarejše, najbolj priljubljene in najbolj obiskane božje poti v tem delu Evrope. Kot rečeno, so stičišče slovanskega, romanskega in germanskega sveta, zato jim prisojajo evropsko razsežnost. Slovenci sem prihajajo od vsepovsod - iz matične domovine, zamejstva in izseljenstva.

Potem ko je sredi 18. stoletja izšla knjiga o Višarjah in čudežih, ki naj bi se tam dogajali, je na goro v poletnem času romalo tudi po sto tisoč božjepotnikov iz Koroške, Kranjske, Štajerske, Goriške in Furlanije, Tirolske, pa tudi s Salzburškega in od drugod. Zdaj, ko na vrh pelje sedežnica, je sezona romanja seveda daljša.

Staro izročilo pravi, da je leta 1360 pastir iz Žabnic iskal izgubljene ovce. Našel jih je na vrhu Višarij. Klečale naj bi okoli brinovega grma, sredi katerega naj bi stal lesen kip Marije z Jezusom. Pastir je kip odnesel v župnišče v Žabnice. Župnik ga je spravil v omaro, toda naslednji dan se je spet znašel na gori in prizor s klečečimi ovcami se je ponovil. Tako je bilo še tretji dan. Žabniški župnik je dogajanje sporočil oglejskemu patriarhu in ta je ukazal na tistem mestu postaviti kapelico.

Čudeži in nenavadni dogodki naj bi se kar vrstili in to je na goro privabljalo množice romarjev. Ustavile pa so jih jožefinske reforme. Leta 1780 so oblasti romanja prepovedale in kapelico opustošile. Ljudje pa so vztrajali in 15. septembra 1790 je cesar Leopold II. romanja ponovno dovolil. Leta 1860, ob 500. obletnici pastirjevega doživetja, se je na Svetih Višarjah zbrala dotlej največja množica romarjev. Veliki poznavalec slovenskih romarskih poti, duhovnik Franci Petrič, ki je sodeloval v pripravah na oba obiska papeža Pavla II. v Sloveniji, navaja, da je zapisanih 86 slovesnih procesij, 109 slovenskih in 56 nemških pridig, 1477 maš in tako naprej.

Višarje so bile tudi žrtev prve svetovne vojne. 16. septembra 1915 so cerkev zadele številne granate in je pogorela. Marijin kip so rešili in ga spravili na varno, najprej v Mariboru, potem pri Sv. Križu nad Dravogradom in v Žabnicah. Na kresni večer leta 1925 so ga vrnili na Svete Višarje, kjer je tudi ostal.DAVORIN KORON

---