Oskrba sadnega drevja

Jesensko-zimsko obdobje je čas počitka za sadno drevje. Vendar lahko v tem času z določenimi mehaničnimi in kemičnimi ukrepi precej pripomoremo k obrambi pred nekaterimi boleznimi in škodljivci.

Breskova kodravost
Breskova kodravost 

Jesen in zima je tudi čas za sajenje mladih dreves. Pri izbiri mesta za sajenje moramo biti pozorni na lego, da ustreza zahtevam določene vrste oziroma sorte. Lega mora biti sončna, zračna in manj izpostavljena pozebi. Sadilni material mora biti zdrav, kakovosten in certificiran. S sadikami se namreč lahko prenašajo številne bolezni. Pomembna je tudi rez sadnega drevja. Izvedemo jo v suhem vremenu. Večje rane zamažemo s cepilno smolo.

Nevarni škrlup

Z jesensko-zimskimi škropljenji omejimo pojav nekaterih bolezni in škodljivcev.

Jablanov in hrušev škrlup sta najnevarnejši bolezni jablan in hrušk. Škrlup napade vse zelene nadzemne organe in plodove od brstenja do konca rastne dobe. Če je možno, sadimo na škrlup odporne sorte jablan. Gliva prezimi v odpadlem listju, zato pomaga odstranjevanje okuženega listja iz nasada. V fazi brstenja škropimo z bakrenimi pripravki.

Jablanov rak je glivična bolezen, gliva se nahaja pod lubjem vej in debel ter povzroča nastanek rakastih ran. Ko rana objame vejo ali deblo, se ta posuši. Preventivno tretiranje opravimo prvič v jeseni, ko začne odpadati listje. V tem času namreč skozi nastale ranice vdrejo škodljivi organizmi. Uporabimo bakrene pripravke in sicer v zmanjšani koncentraciji (eno tretjino predpisane koncentracije). Naslednje tretiranje sovpada s škropljenjem proti jablanovem škrlupu v začetku brstenja, tudi to opravimo z bakrenimi sredstvi.

Breskova kodravost je gliva, ki spada med najbolj škodljive bolezni breskev in nektarin. Prezimi v brstnih zasnovah. Varstvo pred to boleznijo temelji na preventivi, škropimo z bakrenimi pripravki. Prvič tretiramo že jeseni, takoj, ko odpade listje, naslednje škropljenje pa moramo opraviti ob koncu zime, preden gliva prodre v mlade poganjke. To je v času, ko se začnejo razpirati konice brstov (od konca februarja do sredina marca na Primorskem, drugje od začetka do konca marca). V deževnih razmerah, ki so za glivo zelo ugodne, moramo drevje poškropiti zelo temeljito. Škropiti moramo pred prvim obilnim deževjem, če so dnevne temperature vsaj šest do osem stopinj Celzija in so konice brstov že razprte. Ob dežju namreč voda zanese škropivo v notranjost brstov. Če pade zelo veliko dežja, škropljenje ponovimo. Do faze pred cvetenjem pred obilnim dežjem uporabimo vsaj enkrat še fungicide na bazi cirama in dodina. Ko lističi dosežejo starost treh tednov, jih gliva skoraj ne more več okužiti.

Listna luknjičavost koščičarjev se pojavlja na marelicah, breskvah, nektarinah, češnjah, višnjah in slivah. Listje je preluknjano, kot bi bilo prestreljeno. Okuži lahko tudi plodove, na katerih se pojavijo drobne rjavkaste pege, obdane z rdečim obročem. Okužbe plodov so nevarne, ker povečajo nevarnost napada sadne gnilobe. Zatiramo z jesenskimi in predspomladanskimi (napenjanje brstov) škropljenji z bakrenimi sredstvi.

Cvetna monilija je glivična bolezen, ki je zelo pogosta na koščičarjih. Prezimi na posušenih plodovih in vejicah. Cvetove okuži v času cvetenja. Ob deževnem vremenu trosi vzkalijo skozi brazdo pestičev. Micelij se začne razvijati v plodnici, nato pa skozi cvetne peclje prodre v prevodni sistem poganjkov. Gliva sprošča toksine, zaradi katerih se sušijo mladi poganjki. V bližini mest okužbe se pojavlja smolikavost.

Z registriranimi sredstvi škropimo drevesa v času cvetenja in sicer prvič, ko je odprtih deset do dvajset odstotkov cvetov in drugič, ko začnejo odpadati prvi venčni listi. Poškropimo pred napovedanimi padavinami. Okužene veneče vejice izrežemo in odstranimo iz nasada.

Rak koščičarjev

V času odpadanja listja z dreves lahko prek nastalih ranic vdrejo glivice in bakterije, ki povzročajo odmiranje vej ali celo celotnih dreves. Sušenje in smoljenje vej pri koščičarjih je največkrat posledica okužb z glivičnim rakom koščičarjev, ožigom breskove skorje in bakterioz.

Glivičnemu raku koščičarjev so najbolj izpostavljena oslabljena (podhranjenost, stres zaradi suše, moče, mraza) drevesa breskev in marelic. Micelij glive se razraste pod lubjem. Zaradi izločanja toksinov pride do pokanja, trohnenja in smoljenja drevesne skorje. Nekateri deli krošenj se posušijo. Propadanje in hiranje dreves se lahko vleče več let. Skozi propadlo skorjo poženejo temne bradavičaste tvorbe. Najnevarnejši čas za okužbe je jeseni, ko začne odpadati listje. Napadeni les izrežemo in večje rane zamažemo.

Pri ožigu breskove skorje gliva vstopa v rastlino skozi rane, ki nastanejo med vegetacijo (poletna rez, obiranje) in jeseni pri odpadanju listja. Lahko pa pride tudi do okužbe preko brstov, cvetov in mladih poganjkov. Naseli se predvsem na enoletni in dvoletni les. Napadene vejice se sušijo, meja med uničenim in zdravim tkivom je ostra.

Proti omenjenima boleznima ukrepamo enkrat jeseni v času odpadanja listja s pripravkom na osnovi tiofanat-metila, priporočljivo je predvsem v nasadih breskev, marelic in sliv.

Jeseni oblepimo debla sadnega drevja z lepljivimi trakovi. S tem preprečimo samicam malega zimskega pedica, ki imajo zakrnela krila, dostop v drevesno krošnjo. V krošnji namreč izležejo jajčeca. Spomladi se izvalijo gosenice, ki obžirajo mlade poganjke.JANA ŽVEPLAN, univ. dipl. inž. agronomije


Najbolj brano