Oljčne muhe je letos malo

Za razliko od lani, ko je bilo zelo veliko dežja, je v letošnjem poletju zaradi visokih temperatur oljčna muha komaj prisotna v naših oljčnikih. Nekaj primerov so zasledili le v priobalnem pasu, v zaledju Istre in na Goriškem pa tega največjega škodljivca oljk skorajda ni opaziti. A glede na napovedane ohladitve je prav, da oljkarji kljub vsemu poskrbijo za pravočasno namestitev vab, svetujejo strokovnjaki.

Oljčna muha je gospodarsko najpomembnejši škodljivec oljk v slovenski Istri, ki lahko ob neustreznemu varstvu in ugodnih vremenskih razmerah povzroči popoln izpad pridelka. Intenzivnost napada oljčne muhe je v veliki meri odvisna od vremenskih pogojev, saj se pri visoki vlagi in temperaturi med 20 in 30 stopinjami Celzija število oljčnih muh znatno poveča. Če se temperatura zraka zviša nad 30 stopinj Celzija, vlaga pa zniža, se plodovi oljke izsušijo in ličinke oljčne muhe v takih pogojih ne preživijo. Poleg klimatskih razmer na intenzivnost napada vpliva tudi velikost populacije oljčne muhe, število plodov na drevesu in prisotnost naravnih sovražnikov.

Odrasla oljčna muha meri do 5 milimetrov v dolžino. Glava je rumena s poudarjenimi, velikimi zeleno-vijoličnimi očmi. Zadek in oprsje sta rumenorjave barve s črnimi lisami in vzdolžnimi črtami. Na zadnjem delu oprsja je značilen bel ščitek. Krila so prozorna. Na koncu prozornih kril so rjavi madeži, ki so eden izmed najpomembnejših razpoznavnih znakov oljčne muhe. Samica oljčne muhe napada zdrave plodove oljk, v katere odloži jajčeca. Oljčna muha lahko odloži od 200 do 500 jajčec, iz katerih se izležejo kremno bele ličinke, ki se hranijo z vrtanjem mesnatega dela oljčnih plodov. Tako poškodovani plodovi zmanjšajo količino pridelka in negativno vplivajo na kakovost oljčnega olja.

Lovimo jih na rumene lepljive plošče

Prisotnost oljčne muhe lahko v nasadih oljk spremljamo s pomočjo rumenih lepljivih plošč, na katerih se poleg samčkov in samičk oljčne muhe lovijo tudi druge žuželke, ki so lahko za zaščito oljk koristne. Poleg rumenih lepljivih plošč se lahko za spremljanje dinamike leta oljčne muhe uporablja tudi rumene lepljive plošče, opremljene s feromonsko vabo, ki vsebujejo spolne hormone samičk in privabljajo spolno zrele samčke. V nekaterih nasadih se v zadnji letih za spremljanje oljčne muhe uporablja vabe s kombiniranimi načini privabljanja, ki so sestavljene iz trikrake rumene lepljive plošče z dodano feromonsko vabo in atraktantom z vojnem hrane.

Pri opazovanju in spremljanju oljčne muhe je posebno pozornost potrebno namenit tudi prisotnosti oljčne muhe v plodovih. Priporoča se, da se v oljčniku poleg dnevnega spremljanja leta oljčne muhe opravi tudi tedensko vzorčenje plodov, v katerih se pregleda prisotnost in določi razvojni stadij oljčne muhe (jajčece, ličinka, buba).

Zatiranje oljčne muhe

Oljčno muho lahko zatiramo po principu preventivne metode, pri kateri s škropljenjem manjšega nerodnega dela krošnje z zastrupljeno vabo (hidrolizirana proteinska vaba s dodatkom insekticida) zmanjšamo populacijo oljčne muhe. Pri preventivni metodi je prag škodljivosti dosežen, ko na vabi zabeležimo ulov treh muh na teden. V obrambi proti muhi se poslužujemo tudi principa kurativne metode, pri kateri z ustreznim ukrepanjem zmanjšamo število ličink v plodovih oljke.

Kurativno metodo varstva uporabimo takrat, ko pri desetih odstotkih plodov zabeležimo prisotnost jajčeca ali žive ličinke oljčne muhe.

Za zatiranje oljčne muhe imamo v Sloveniji registrirane fitofarmacevtske pripravke na osnovi deltametrina, spinosada, fosmeta in dimetoata. V preteklosti se je za zatiranje oljčne muhe uporabljalo predvsem pripravek na bazi dimetoata, danes pa je njegova uporaba strogo omejena. Z omenjenim sredstvom lahko oljke na istem zemljišču tretiramo največ enkrat v rastni dobi kot insekticid za foliarno tretiranje ter enkrat v obliki zastrupljene vabe.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Alternativne metode zatiranja

Za tretiranje z zastrupljenimi vabami se danes uporablja pripravek na osnovi spinosada, s katerim lahko oljke na istem zemljišču tretiramo štirikrat v rastni dobi. Vse pogosteje pa so v obrambi proti oljčni muhi uporablja tudi alternativne metode, kot so vabe z različnimi atraktanti za masovni ulov, in kaolinitna glina, ki se kot prevleka nanese na površino listov in plodov ter tako odvrača oljčno muho. Poudariti velja, da imajo na oljčno muho odvračalni učinek tudi bakreni pripravki, ki se jih predvsem zgodaj spomladi in jeseni uporablja za zaščito pred glivičnim boleznimi oljk (pavje oko, siva oljkova pegavost).

Nasvet je pripravila doc. dr. MAJA PODGORNIK, Inštitut za oljkarstvo UP ZRS

---