Okoljevarstvenik iz Irana je obiskal tudi Primorsko

Učence dveh primorskih osnovnih šol je v minulih dneh obiskal prav poseben gost. Mohammad Tajeran iz Irana se je na svojem več kot osemletnem potovanju po svetu ustavil tudi v Novi Gorici in Renčah, kjer je osnovnošolce v predavanjih opozoril na pomen varovanja narave.

 Foto: Ana Cukijati
Foto: Ana Cukijati

Mohammad Tajeran iz Irana se je s svojim kolesom podal na pot okoli sveta pred osmimi leti in pol. Tedaj je bil star 30 let, zaposlen je bil kot strojni inženir, a zaželel si je sprememb v svojem življenju. “Naenkrat sem hotel globlje spoznati samega sebe, obenem pa sem želel odkriti in podrobneje spoznati tudi druga ljudstva, njihove kulture, običaje, naravo,” je opisal razloge za odločitev za pot okoli sveta. Zajahal je kolo in se s 300 dolarji v žepu odpravil novim dogodivščinam naproti. “Vzporedno s tem pa se je moj projekt potovanja razširil do te mere, da učencem v šolah predavam o skrbi za ohranjanje narave in čistega okolja,” nam je zaupal, ko smo ga ujeli na Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuša v Renčah (na fotografiji). Tam je z učenci na šolskem vrtu posadil oljko, dan prej pa je z učenci Osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici posadil lipo. “Drevo naj vam predstavlja simbol neokrnjene narave, hkrati pa naj bo tudi slikovit opomin, da moramo več storiti za svoje okolje, če želimo, da bo narava prizanesljiva z nami,” jim je položil na srce. “V senco tega drevesa se lahko kadarkoli zatečete, še pred tem pa lahko spremljate njegov razvoj, rast, dihanje z okolico ... Zalivajte to drevo in ga negujte,” je dodal.

We need trees (Potrebujemo drevesa) je projekt, ki ga 38-letni Iranec razvija in širi z državami, ki jih obišče. Do danes je na poti že 2286 dni, v tem času pa je s kolesom, ki je njegovo osrednje prevozno sredstvo, prevozil že 52.350 kilometrov. Obiskal je skupno 41 držav v Aziji in Evropi, bil je tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji. “Četudi sem na poti že veliko časa, pa še nisem prispel do Amerike in Afrike,” se je namuznil. “Če mi bo uspelo, bi rad ostal na poti za vedno,” je priznal. “Zelo rad spoznavam nove ljudi, ki so po večini vsi dobrosrčni, odprti, komunikativni in izredno naklonjeni vsebini, ki jo podajam mlajšim rodovom. Zelo rad tudi jem. Najbolj okusna hrana je bila do sedaj v Indiji.”

Tudi učenci primorskih šol, ki jih je obiskal med nekajdnevnim bivanjem v dijaškem domu Srednje biotehniške šole v Šempetru pri Gorici, preden se je odpravil proti Ljubljani, niso skrivali navdušenja nad njegovo osebnostjo in življenjsko zgodbo. “Jaz jih skušam s predavanji zgolj navdahniti za skrb do narave in okolja, način, kako to početi, pa bodo nato našli sami,” je izdal bistvo svojih postankov v šolah. Tam učencem predava predvsem pri pouku angleškega jezika, ko imajo tudi priložnost z njim poklepetati po angleško. Otroke je navdušila vedno aktualna naravovarstvena tematika, ki jo Mohammad Tajeran širi med mlajšo generacijo. Verjame, da lahko s skupnimi močni veliko naredimo za naravo, ki nas obkroža, saj nam s svojimi pojavi vedno nekaj sporoča. V zadnjem času ta sporočila zagotovo niso spodbudna.

Iranski popotnik nam je v pogovoru še zaupal, da domovine ne pogreša preveč, ampak se veseli vsakega dneva posebej. Pred obiskom Slovenije je dva meseca in pol spoznaval lepote Italije, njegova naslednja postaja pa je Hrvaška. Od tam bo pot nato nadaljeval po Vzhodni Evropi.

Njegov vsakdan je zelo razgiban in dinamičen, vsako svojo dogodivščino skrbno zapisuje na svoji spletni strani, nepozabne trenutke pa ujame v svoj fotografski objektiv in jih nato deli s sledilci po vsem svetu. Slovenijo je označil kot košček raja na zemlji. Najbolj so ga navdušile naravne lepote slovenskih gora, dolin, jezer in rek, še posebej pa so ga navdahnile slikovite pokrajine.

Na svoji poti je do sedaj obiskal že 149 šol, skupno pa je v sklopu projekta posadil 970 dreves. “Z veseljem bi se nekoč rad vrnil v kraje, ki sem jih obiskal, da bi videl, kako so si ta na novo posajena drevesa utrla pot proti nebu,” je sklenil.

ANA CUKIJATI


Najbolj brano