Ogenj jim je vzel dom

23. novembra zgodaj zjutraj je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše na Izletniški poti v Žusterni. Kljub hitri intervenciji gasilcev so ognjeni zublji uničili stanovanje. Družina Drljača, tudi mama samohranilka in njena šestletna hčerka, je ostala brez strehe nad glavo. “Sreča v nesreči je, da smo vsi živi in zdravi,” pravi 33-letna Aleksandra Drljača, ki je v požaru izgubila vse svoje imetje. Zdaj si želi samo, da bi s hčerko čim prej dobili nov dom.

Najemniško stanovanje na Izletniški poti 22 v Žusterni, ki si ga je Aleksandra Drljača vrsto let delila s starši ter bratom in njegovo ženo, je uničeno. 23. novembra je usoda kruto posegla v njihova življenja. “Bilo je okrog štirih zjutraj, ko se je na srečo zbudila žena od brata. Slišala je nek čuden zvok, kot nekakšno butanje polken, mislila je, da zunaj divja nevihta, tako kot pred dvema dnevoma ... Ko je vstala in stopila iz sobe, je bilo stanovanje že polno dima, kuhinja pa je bila v plamenih. Pravijo, da je prišlo do kratkega stika v inštalaciji ... Njeno kričanje nas je prebudilo. Zavladala je panika.” Pogled na ogenj, ki je požiral kuhinjo, je bil grozljiv. “Pograbila sem hčerko in se v samih spodnjicah in majici pognala proti izhodu,” še vedno pretresena pripoveduje Aleksandra. “Najina spalnica je prav nasproti kuhinje. Si predstavljate, da se svakinja ne bi zbudila,” zgroženo pomisli na najhujše.

Ostala je brez vsega

Bose in premražene jih je tisto jutro v svoj dom prijazno sprejela soseda Starmanova, za kar so ji Drljačevi neizmerno hvaležni. Čeprav so koprski gasilci nemudoma prihiteli na pomoč, sobe, v kateri sta živeli Aleksandra in njena hčerka Lana, niso uspeli rešiti. “Poglejte, kaj je ostalo od Lanine postelje,” pokaže fotografijo. “Vse, kar sem imela, je ogenj uničil. No, ne prav vsega. Ta jakna je bila na srečo spravljena v dnevni sobi in so ji plameni prizanesli,” pokaže na svoje oblačilo. Vse ostalo, kar ima oblečeno, so ji podarili.

Pod svojo streho so jih naslednji dan vzeli sorodniki v Kopru. A ker je njihovo dvosobno stanovanje premajhno za vseh šest brezdomcev, sta Aleksandra in hčerka sprejeli povabilo prijateljice in se začasno nastanili v njeni mali sobici, nedaleč stran. “Seveda sem vesela, da so nam dobri ljudje takoj priskočili na pomoč in nam ponudili streho nad glavo, a upam, da bomo kmalu našli kakšno najemniško stanovanje, da si počasi spet uredimo življenje,” nam svoje želje zaupa Aleksandra. “Jaz se tja ne mislim vrniti. Res ne,” jo kar zmrazi ob misli na sobo v Žusterni, ki so jo uničili plameni.

Ker hčerka obiskuje osnovno šolo Antona Ukmarja na Markovcu, bi si želela stanovanje najeti v tamkajšnjem šolskem okolišu, se tam tudi za stalno prijaviti, da bo kot mati samohranilka lahko upravičena do različnih oblik pomoči.

Šola je takoj priskočila na pomoč

Ko so na šoli izvedeli, kaj se je zgodilo njihovi prvošolki, so se nemudoma odzvali. “Kupili so ji novo šolsko torbo in vse potrebščine, da je lahko nemoteno nadaljevala s poukom,” je hvaležna mama. Na pomoč so priskočili tudi starši Laninih sošolcev. “Mnogi so nam prinesli kuverte z denarjem, da bi nam olajšali najhujšo stisko,” kar ne more verjeti Aleksandra Drljača. Ker so deklici in njeni mamici želeli pomagati tudi starši drugih šolarjev, poleg tega pa so k pomoči želeli pritegniti čim večji krog ljudi, se je vodstvo šole odločilo, da bodo denar raje zbirali na posebnem računu. Povezali so se s koprskim Rdečim križem. “Ganjena sem nad tem, kako se starši naših otrok odzivajo na prošnjo za pomoč nekomu, ki ga osebno morda sploh ne poznajo,” pravi predsednica sveta staršev Ksenija Funa. “Lepo pri tej žalostni zgodbi je to, da je Aleksandrina stiska povezala vse starše, nas opomnila, da je življenje nepredvidljivo in da ne smemo živeti mimo drugega, temveč drug z drugim in drug za drugega. Na naši šoli smo kot velika družina. Lepo je, da veš, da nisi sam in da lahko računaš na pomoč, ko se zgodi kaj takega.”

Kako lahko pomagate?

Pomoč za Aleksandro Drljača in njeno hčerko Lano lahko nakažete prek Rdečega križa Koper na TRR SI56 1010 0003 5369 105, odprt pri Banki Koper, ime prejemnika: RKS-OZ Koper, Gramšijev trg 1, 6000 Koper, namen: POMOČ DRUŽINI DRLJAČA, sklic: SI 00 20349.

Presenečena nad tolikšno solidarnostjo

Ganjena pa je tudi Aleksandra Drljača. “Vsi so se tako zavzeli za naju, da kar ne morem verjeti, kako zelo so ljudje pripravljeni pomagati,” pove s solznimi očmi. “Učitelji, starši otrok, bratovi sodelavci v dekanski Lami ... Ko vidiš, da ti ljudje želijo dobro, te to še bolj drži pokonci. Ko sem ostala brez strehe nad glavo, nisem vedela, kako in kaj. Še dobro, da so me kriminalisti, ki so prišli na kraj dogodka, usmerili na Center za socialno delo, kjer so nam takoj priskočili na pomoč,” hvaležno pove. “Vsem trem družinam, torej meni in Lani, mojim staršem ter bratu in ženi so nakazali enkratno denarno pomoč v višini 400 evrov, da smo lahko nakupili najnujnejše. Poleg tega je tamkajšnja uslužbenka že stopila v kontakt z javnim stanovanjskim skladom glede pridobitve neprofitnega stanovanja,” kar ne more verjeti Aleksandra.

Nekoliko grenak priokus ji je pustil le odgovor Mestne občine Koper, da jim lahko začasen dom ponudijo v Tomosovem bloku. “Pripravljeni so bili priklopiti vodo in elektriko v dveh garsonjerah v tem bloku, saj da je to edino, kar nam lahko v tem trenutku ponudijo, ker nobeno drugo stanovanje ni prazno. Njihova ponudba se nam je zdela nekoliko nenavadna, saj so vendar Tomosov blok izpraznili prav zaradi tega, ker stavba ni več varna. Zato smo jo odklonili,” iskreno pove Aleksandra. Jim je pa občini nakazala finančno pomoč za plačilo varščine za najem stanovanja, za kar ji je Aleksandra iskreno hvaležna.

“Lana je izgubila svoj dom. Želim si, da se ne bi selili naokrog, malo tu malo tam, ampak da bi čim prej našli trajno rešitev stanovanjskega problema. Da bo otrok lahko rekel, tukaj smo zdaj mi doma,” pove s solznimi očmi.

PETRA VIDRIH

---