Odslej redkeje na delo v Grčijo

Ob vstopu v novo leto je bil na Slovenskem zagotovo najbolj iskan Primorec Zoran Koron. Zadnje dni lanskega leta je potoval s trajektom Norman Atlantic med Patrasom in Ancono, v bližini Krfa pa je ladjo zajel hud požar. Po približno tridesetih urah gašenja, reševanja ter boja z dimom je bil na varnem tudi Zoran Koron.

V Volčji Dragi, kjer je pred sedmimi leti postavil družinsko hišo, smo bili pri 42-letnem Zoranu Koronu med številnimi obiski predstavnikov domače in tuje sedme sile, ki so po njegovem prihodu v domovino množično “hlastali” po informacijah o razmerah, ki jih je voznik tovornjaka doživel ob izteku minulega leta.

Zoran se je zadnji konec tedna v letu 2014 kot običajno vračal s službene poti v Grčijo. Za italijanskega avtoprevoznika iz okolice Portogruara že dvanajst let prevaža prehrambene izdelke na relaciji med Italijo in Grčijo. To sredozemsko državo v povprečju “obišče” trikrat na mesec. “Na ladji Norman Atlantic sem bil prvič, saj je bila linijska ladja, s katero običajno potujem med Patrasom v Grčiji in Ancono v Italiji, na popravilu. Italijanska posadka je torej najela to grško ladjo, na njej pa je bilo osebje obeh narodnosti,” nam je razkril zgovoren sogovornik, ki poklic voznika tovornjaka opravlja že 20 let. “Bil sem v ladijski kabini, ki sem si jo kot po navadi delil z nekaj drugimi šoferji. Ne vem natančno, a morda me je v nedeljo zjutraj prebudil prav zvok računalniške igrice na prenosnem računalniku, ki me je vabil k igri. Zaradi nevsakdanjega vonja dima sem zapustil kabino in ugotovil, da na ladji že divja požar,” se je spominjal dogodkov izpred tedna dni. “To je bil 'ta pravi' požar,” je poudaril. Ognjeni zublji so se iz garaže hitro razširili in zajeli levo stran ladje, pri tem pa se je v okolici vil gost dim. “Predvsem šoferji smo ostali mirni, saj nas nič ne more presenetiti. Naš vsakdan je poln najrazličnejših dogodivščin tako na cesti kot na morju,” je dejal. Tudi člani posadke so bili umirjeni, zbrano so opravljali svoje delo in naredili vse, kar je bilo v njihovi moči. “V resnici nismo niti dobro vedeli, kdo so potniki in kdo predstavniki ladijskega osebja, saj ob izbruhu požara niso imeli časa, da bi si nadeli uniforme ali delovna oblačila. Vsi smo pomagali pri gašenju.”

Večino rešilnih čolnov je uničil ogenj, ljudje pa so prestrašeni sprva pozabili obleči tudi rešilne jopiče. Ob močnem vetru, ki je oviral hitrejše gašenje in onemogočal ladjam, da bi se bolj približale gorečemu trajektu ter prej rešile potnike, je “ujetnike” požara skoraj do kože premočila tudi voda. Držali so se skupaj, se skrivali v zavetju pod previsom sprednjega dela ladje, se bodrili. “Ladijski motorji so bili v nedeljo od jutra ugasnjeni. Tok nas je vodil proti Albaniji, a od tam nam ni prišel nihče na pomoč, prav tako ne s Krfa.”

Glede na to, da je bilo tedaj na ladji več družin z otroki, se Zoran ni drenjal, da bi bil med prvimi, ki bi ga s helikopterjem dvignili z gorečega plovila ter ga prepeljali na varno. “Po približno tridesetih urah boja z dimom, mrazom, vodo in s spancem sem le prišel na vrsto in v ponedeljek sedel na helikopter, v torek pa sem v Brindisiju prvič srkal brezalkoholni koktajl. Alkohola namreč ne pijem. Na silvestrovo sem že bil v objemu domačih, ki sem jih sicer sproti obveščal o dogajanju na ladji.” Zdravniki so nato potrdili njegovo brezhibno zdravstveno stanje, le oči so ga zaradi dima zelo pekle.

Zoran je nanizal kar nekaj možnih scenarijev o tem, kako bi se požar lahko vnel v prostoru, kjer je sicer zadrževanje ljudi prepovedano. “Ogenj se je zelo hitro širil, zanetila pa bi ga lahko že zgolj manjša iskra, ki bi se ustvarila ob trku prikolice v ograjo. Spodaj je bilo parkiranih vsaj 20 tovornjakov z oljčnim oljem, ki je vnetljivo,” je bil nazoren.

Ladjo Norman Atlantic bodo, po temeljitem pregledu in odkrivanju vzrokov za požar, v Italiji razrezali, za potnike te dolge, razburljive in nevarne vožnje pa je bila “vozilo upanja in odrešitve”. Nesreča je terjala 13 smrtnih žrtev, večino teh so vase potegnili morski valovi. “Nekateri so med reševanjem skočili v morje, a zanje ni bilo več rešitve. Da bi se pognal v valove, mi še zdaleč ni padlo na pamet. Zadrževal sem se na ali v bližini poveljniškega mosta in poslušal kapitana, ki je zadnji zapustil goreče plovilo. Ves čas sem spremljal, kaj se dogaja,” je povedal oče dveh otrok in dodal, da tovrstni dogodki še dodatno zbližajo in povežejo družinske člane.

Neustrašni Zoran Koron sedaj čaka na nov tovornjak, da se bo z njim odpeljal razburljivim delovnim nalogam naproti. “V Grčijo pa se bom morda odpravil redkeje kot do sedaj,” je sklenil.

ANA CUKIJATI

---