Od torka postopno več jasnine

Naši kraji so bili v tem tednu pod vplivom kompleksnega in vztrajnega ciklonskega območja, ki je prineslo poslabšanje in padavine, toda iz kraja v kraj občasno tudi precej različno vremensko sliko. Arso je tokratno stanje poimenoval “jesensko deževje”, kar se je izkazalo za povsem upravičeno, saj so bile količine padavin marsikje obilne in dež je bil razmeroma pogost.

Vendar je bilo občasno vmes tudi nekaj spremenljivosti, ponekod tudi bolj ali manj izrazita sončna obdobja. Ponavadi se namreč jesensko deževje pojavlja v novembru, bolj poredko pa sredi oktobra, ki je običajno mesec večje spremenljivosti. V preteklih letih smo se v teh dneh včasih še sončili (kar je bilo vsekakor prej izjema kot pravilo), tisti najbolj pogumni pa so celo zaplavali v morju. Letos pa nič od naštetega; vremenska slika je zopet prehitevala čas, pa čeprav je treba priznati, da bi se bile dnevne temperature lahko mirno vzpenjale tudi za več stopinj Celzija nad mejo dvajsetih, če ne bi bili sončni žarki večji del tedna prekriti z oblaki.

Najprej otoplitev, nato ohladitev

Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu v sosednji Furlaniji Julijski krajini je na višini 1500 metrov v prostem ozračju v minulih dneh namerila najvišjo temperaturo v noči na sredo, in sicer +8,8 stopinje Celzija. Ničta izoterma se je tedaj povzpela malo nad nadmorsko višino 3000 metrov. Ozračje je bilo tedaj rahlo toplejše od dolgoletnega povprečja. Nato se je ohladilo. Včeraj opolnoči je radiosonda namerila najnižje temperature v minulih dneh. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju se je temperatura spustila do +4,6 stopinje Celzija, ničta izoterma pa do nadmorske višine 2103 metrov. Ozračje je bilo včeraj za približno 3 stopinje Celzija hladnejše od dolgoletne normalnosti, ničta izoterma pa za približno kilometer nižja.

Zakaj vsi ti podatki, se boste vprašali. Zato, ker pripomorejo, da bolje spoznamo, kaj se je dogajalo v tem tednu in zakaj smo napisali, da je bilo ciklonsko območje kompleksno. V resnici je šlo za dve ciklonski območji, za eno zelo obsežno prizemno, ki se je predvsem v prvi polovici tedna zadrževalo nad Sredozemljem, ter za drugi, občutno manjši hladen višinski ciklon, ki je v ponedeljek iznad evropskega severa dosegel severno stran alpskega grebena.

Konec tedna še spremenljivo

Globoka vrzel v zračnem tlaku nad večjim delom Sredozemlja in osrednje Evrope je povzročila, da je proti nam od jugozahoda več dni pritekal zelo vlažen zrak. Na vremensko sliko pri nas pa sta vplivala tudi oba cikona, najprej v glavnem sredozemski, nato severni. Občasno pa so se, vsaj obrobno, vplivi križali. Med drugim sta več dni mirovala skoraj na istem mestu, ker ju je praktično na vseh straneh obdajal višji zračni tlak. Včeraj sta se nekako združila, vendar tudi slabita. To je tudi razlog, da se je v zadnjih dneh pri nas zvrstilo več, iz kraja v kraj in časovno različnih vremenskih slik ter da je bilo tu in tam tudi veliko spremenljivosti. Kakorkoli že, padavine so bile ponekod obilne, občasno je v več dneh padlo tudi nad 200 litrov dežja na kvadratni meter. Zanimiv je bil tudi sredin podatek iz Zgonika, kjer je v 18 urah deželna meteorološka opazovalnica iz FJK namerila več kot 88 litrov dežja na kvadratni meter, največ v sosednji deželi.

Ciklona zdaj slabita, toda še ne dokončno, zato ozračje ostaja tu in tam občasno še nestanovitno. Danes in jutri se bo vremenska slika še spreminjala. Možne bodo delne razjasnitve, toda nastajala bo tudi spremenljiva oblačnost in iz nje ponekod krajevne padavine, lahko tudi v obliki posameznih ploh ali neviht. Podobno vreme se bo, kot kaže, nadaljevalo tudi v ponedeljek, medtem ko bo od torka postopno več stanovitnosti in jasnine. Pihali bodo šibki severovzhodni vetrovi.

BRA

---