Od starega Rima do betona

Pokrajino Romanjo v osrčju Italije zaznamuje nenehno iskanje sinergije med naravnimi danostmi in kulturnimi spomeniki, s čimer tamkajšnji turizem pridobiva širok spekter obiskovalcev.

Odlično ohranjen slavolok cesarja Oktavijana Avgusta v  
Riminiju je najstarejši tovrstni na svetu.  Foto: Peter Maraž
Odlično ohranjen slavolok cesarja Oktavijana Avgusta v Riminiju je najstarejši tovrstni na svetu.  Foto: Peter Maraž

Potres v srednjeveškem italijanskem mestu L'Aquila pred šestimi leti se je globoko dotaknil in spremenil usodo tedaj dvajsetletnika Gabrieleja Nataleja.“Za vse nas je bil to šokanten dogodek. K sreči sva s soprogo imela možnost, da se preseliva k njenim prijateljem v bližino Riminija. To je bil začetek najine zgodbe o turizmu, ki sva jo pred dvema letoma nadgradila,” uvodoma pove mlad turistični podjetnik, ki v Viserbelli, eni od mestnih četrti Riminija, vodi manjši, lično urejen hotel s približno dvajsetimi sobami. “Oba sva bila pred tem zaposlena v drugih turističnih enotah, odločila pa sva se za odhod na svoje. Ni lahko, a se trudiva čimveč postoriti sama. Daleč naokrog smo namreč edini, ki imamo odprto skozi vse leto, gostom pa se poskušamo čimbolj prilagoditi. Pomembna sta prijaznost in čistoča prostorov! Čez leto nama priložnostno pomagata dve osebi, v poletni sezoni imamo tudi po osem zaposlenih.” Dobro se zavedata, da v poletnem času celotna riviera Riminija poka po šivih, pozimi pa je za vabljenje obiskovalcev potrebnega veliko več truda. ''Pokrajina Romanja poleg morja in peščenih plaž ponuja tudi številne kulinarične, kulturne in zgodovinske znamenitosti, atraktivno Republiko San Marino ter nekaj zabaviščnih parkov, ki so vsaj delno odprti tudi v zimskem času,'' pove Gabriele in doda: ''Čaka nas naporno leto 2015, saj ni znano, če bo poleti letališče v Riminiju sploh delovalo.''

Svoj prvi uspeh sta požela že pred kratkim, saj sta na presenečenje gostila aktualno prvo damo Italije Agnese Landini, soprogo aktualnega premierja Mattea Renzija. Njun hotel je od peščene plače oddaljen manj kot sto metrov, a v načrtno grajenem mestu v ulicah pravilnih oblik to pomeni druga vrsta od obale. Natale pojasnjuje: “Kot lahko vidim, je zelo pomembno, da si na začetku ne postavljaš visokih pričakovanj. Na našem koncu je namreč značilno, da nekateri hoteli zaradi tradicije in atraktivne lokacije zaslužijo zelo dobro, a je marsikoga to že pokopalo. Kriza se pozna, gostje trošijo precej manj kot včasih.” O splošni ekonomski situaciji pa pove: “Poleti delovnih mest ne manjka, pozimi pa je skoraj nemogoče dobiti delo. Najbolj plačan kader so kuharji, ki zaslužijo tudi po 4000 evrov mesečno. Čistilke dobijo med 800 in 900 evri, poslovni sekretar do 1200 evrov, direktorji imajo nekje 1800 evrov plače.”

Od peščenih plaž do znamenitosti

Rimini velja za eno najbolj obiskanih in mondenih italijanskih destinacij. S svojo 15-kilometrsko neprekinjeno peščeno plažo je vabljiv predvsem v poletnih mesecih, a tudi pozimi ponudba nikakor ne počiva. Plaže vsako leto gostijo najbolj množično silvestrovanje na prostem daleč naokrog. Letos se ga je udeležilo približno 130.000 obiskovalcev. Dodano vrednost obmorskemu turizmu ponuja staro mestno jedro, ki v sebi nosi duha preteklosti. Iz prvega stoletja sta odlično ohranjena slavolok cesarja Oktavijana Avgusta, najstarejši tovrstni na svetu, in Tiberijev most. Na vsakem koraku je mogoče zaslediti stavbe in spomenike zelo vplivne meščanske družine Malatesta, ki je v 15. stoletju močno zaznamovala tudi bližnje mesto Cesena. V tlakovanem središču so svoj prostor danes dobile trgovine svetovno znanih modnih znamk srednjega cenovnega razreda. Presenetijo napisi v ruskem jeziku, a trgovci ob zaznavi govorice takoj ponudijo razlago: “Ste tudi vi iz Rusije? Tu je namreč precej ruskih gostov. Da bi jim čimbolj ustregli, smo se jim z napisi ponudbe prilagodili.”

Potrditev ponuja pogled na vozni red čarterskih linij iz bližnjega letališča, imenovanega po režiserju, prejemniku petih oskarjev in najslavnejšem meščanu Federicu Felliniju, ki deluje od pomladi do jeseni. Riviero Riminija sicer sestavlja sedem četrti, ki pa so, za razliko od mestnega središča, grajene načrtno le v obmorskem pasu. Ulica je enaka ulici. Prevladujejo nizke gradnje, zelenja je le za vzorec. Veliko je betona, restavracij, lokalov, vse je prilagojeno za poletne zabave. Stalnih prebivalcev je v teh predelih precej manj kot v območju starega mestnega jedra.

V turističnem uradu so kljub zimskemu času aktivni. “Po podatkih je bila lanska sezona zelo dobra. Imeli smo več kot 15 milijonov nočitev. Poleg domačih gostov so tu Rusi, Nemci, Avstrijci, tudi Španci in Francozi. V zadnjem obdobju je tudi veliko turistov z daljnega vzhoda, ki pa morske počitnice večinoma združijo z ogledi kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki jih v naši regiji ne manjka,” pove tamkajšnja uslužbenka.

Ravenna, prestolnica mozaikov

Romanja je zgodovinska pokrajina in danes manjši del administrativne regije Emilija - Romanja. Poleg Riminija, ki velja za turistično prestolnico, njeno neformalno metropolo predstavlja Ravenna, med letoma 402 in 476 glavno mesto zahodnega rimskega cesarstva. Od tod je vladal tudi cesar Honorij, sin cesarja Teodozija, v naših krajih poznan po zmagi v bitki pri Mrzli reki v Vipavski dolini. Ravenna se v prvi vrsti ponaša s številnimi mozaiki. Kar osem stvaritev je zaščitenih z Unescovim znakom. Mestne ulice dopolnjujejo ateljeji mozaikov, kjer je ob zasoljenih cenah tudi najmanjših izdelkov ogleda vredno neposredno delo mojstrov. Svojo ponudbo so si v mestu zamislili na nenavaden način. Za obisk petih največjih krajev z mozaiki je namreč na voljo samo enotna vstopnica, ne glede na to, ali želi obiskovalec videti vse objekte ali samo enega. Ravenna premore tudi grobnico največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija, ki pa jo lahko mimoidoči v labirintu ozkih mestnih ulic zlahka spregleda.

Prebivalci Romanje so izjemno ponosni na raznovrstnost svoje kulinarike. V notranjem pasu se ravninska pokrajina kmalu spremeni v gričevnata, z vinsko trto posejana pobočja. Vino sangiovese je najbolj razširjen lokalni proizvod te vrste. Poleg različnih vrst testenin kot obvezno pokušino predlagajo prigrizek, imenovan la piadina. Še danes so ob cestah vidni kioski, kjer postrežejo jed, zelo podobno sendviču. Osnova zanjo je palačinki podobna zmes brez jajc in z različnimi nadevi. Prvobitna vsebuje pasirani skuti podoben lokalno zaščiten sir squaquerone, dimljen pršut in rukolo.

V Romanji pravijo, da so njihove jedi manjše, a precej bolj obložene kot v sosednji pokrajini Emilija. Tudi s tem izražajo samozavest in ponos.

PETER MARAŽ


Najbolj brano