O dobrem oljčnem olju

Kakovostno oljčno olje je zaradi visokih stroškov pridelave in posledično višje cene potvorbam najbolj izpostavljeno živilo, saj so na tržišču tudi maščobe, ki so veliko, veliko cenejše. Za potrošnika je torej ključno vprašanje, kako izbrati kakovostno oljčno olje. Prvi korak pri tem je, da s(m)o potrošniki dovolj ozaveščeni in kvalificirani ter da znamo brati deklaracije na steklenicah.

Glede na postopek obdelave oljčna olja delimo na tri osnovne skupine: deviška, ki so bila pridelano izključno z mehanskimi postopki, rafinirana, ki so bila kemično obdelana, in olja iz oljčnih tropin, ki so bila pridobljena s topili.

Obeta se nova, najvišja kategorija oljčnih olj

Kdor išče vsaj minimalno kakovost, bo preskočil vsa olja, ki niso deviška. Tudi v tej kategoriji so seveda razlike, deviško oljčno olje se od ekstra deviškega loči po tem, da ima slednje ustrezno nizko stopnjo kislosti in da je povsem brez napak.

Na ravni EU, ki ima za oljčna olja zaradi izpostavljenosti potvorbam izdelana podrobna pravila, se obeta nova sprememba, in sicer v skupini ekstra deviških oljčnih olj, kjer naj bi se izločila skupina najbolj vrhunskih, ki bi jim dodali oznako premium (high quality), kar je nedavno predlagal hrvaški evroposlanec iz Istre Ivan Jakovčić. Tej bodoči oznaki načeloma že ustrezajo spremenjeni in strožji parametri za ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre z geografskim poreklom (ZOP). Tako slovensko kot olja iz drugih držav s tovrstno oznako so pridelana pod nadzorom in skladno s specifikacijo. Evropska oznaka ZOP (Zaščitena označba porekla) zagotavlja, da je pridelek z opredeljenega zaokroženega geografskega območja, praviloma iz tipičnega sortnega nabora, da je pristen, sledljiv, ustrezno pridelan in predelan in da zadošča visokim kakovostnim merilom.

Oljčna olja z oznako ZOP so torej odlična izbira, a so najpogosteje tudi v najvišjem cenovnem razredu. In teh olj ni neskončno veliko: predstavljajo majhen delež pridelave. V Sloveniji je približno 80 pridelovalcev, vključenih v to shemo kakovosti, največ olja ZOP pridelalo leta 2011, blizu 53.000 litrov, iz lanske letine je tovrstnega oljčnega olja manj kot 14.000 litrov. Za primerjavo: vsa slovenska letna poraba oljčnega olja nekoliko presega dva milijona litrov.

Olje naj diši po svežem

Če je oljčno olje mogoče poskusiti, naj diši po svežem, travah, zelenjavi, sadju, okus naj temu sledi, ust pa olje naj ne pusti zamaščenih. Grenkoba in pikantnost v oljčnih oljih izkazujeta njegovo nutricionistično bogastvo.

“Na vsak način pa je pri nakupu oljčnega olja s trgovskih polic potrebno brati podatke z etik. Zelo pomemben je rok trajanja, olja ZOP morajo imeti označeno tudi letnico pridelave,” poudarja Milena Bučar Miklavčič, vodja nacionalnega panela za preskušanje deviških oljčnih olj.

Pri uvoženih oljčnih oljih je treba biti pozoren na poreklo oljk, pri velikih pridelovalcih je najpogosteje navedena EU. Če je napisano, da so oljke iz iste države, kjer so bile pridelane in predelane, je načeloma malce ustrezneje, še bolj pa, če je tisti, ki je olje napolnil, obenem tudi pridelovalec in predelovalec. Oljem v svetlih steklenicah se izogibajmo, ker je oljčno olje občutljivo na svetlobo, prav tako naj olje nima nikakršnih usedlin.

“Olja, ki imajo napake, še zdaleč niso strupena, a se ne morejo primerjati z ekstra deviškimi oljčnimi olji in nikoli ne nudijo tolikšnih gastronomskih užitkov in nutricionističnih učinkov,” pravi Milena Bučar Miklavčič.

Spomni, da se oljčna olja končnemu potrošniku lahko prodajajo tudi v rinfuzi, a le v embalaži do pet litrov, ki pa jo mora prodajalec zapreti z mehanizmom, ki onemogoča dotakanje in jo opremiti z etiketo.

Tisti, ki prisegajo na nakup pri kmetu, naj povprašajo po morebitnem tehnološkem listu iz torkle, analizi kislosti in senzorični analizi: le če na tej oceni piše, da je olje brez napak, se sme imenovati ekstra deviško.

V gostilni na mizo le v steklenici

Slovensko ekstra deviško oljčno olje smejo gostinci gostu pri mizi postreči izključno v steklenici, ki je označena in ki onemogoča natakanje. Gostinčevo zagotovilo, da je olje od sosednjega kmeta, je lahko prekršek, kakršni so na žalost precej pogosti, saj so ustrezni inšpekcijski pregledi izjemno redki.

“Olje uporabljajmo kot začimbo, že nekaj kapljic spremeni ali drugače definira okus jedi. Je pa tudi odlična izbira za cvrtje,” še izpostavlja Milena Bučar Miklavčič.

Z najboljšimi oljčnimi olji je v kuhinji mogoče rokovati previdno, zato sta dnevna poraba in dnevni strošek kljub morebiti višji ceni sorazmerno nizka. Nekaj evrov več pri litru pomeni veliko razliko, saj je v vrhunskih oljčnih oljih vgrajenih veliko več stroškov, ki so predvsem plod ročnega dela oljkarjev.

SAŠO DRAVINEC

---