Novina zgodba z zahodne strani

Glasbeno društvo NOVA pričenja z dogodki, s katerimi bodo obeleževali 20 let delovanja. Za božič bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma priredili slavnostni koncert, na katerem bodo zgodbo z zahoda Slovenije, s Primorske torej, predstavili v Ljubljani. Obiskali smo jih na eni od vaj, na kateri se glasbeniki NOVA filharmonije pripravljajo na koncert, ki bo vseslovenski vrhunec v sklopu prireditev ob obletnici.

V prostorih Zveze kulturnih društev Nova Gorica v ulici Gradnikovih brigad 25 je zadnjih nekaj vikendov še posebej delavno. Navodila dirigenta orkestra NOVA filharmonija Simona Perčiča prihajajo v slovenskem in včasih v italijanskem jeziku, med glasbeniki slišimo tudi angleške besede.

NOVA filharmonija, ki skupaj z Big Bandom NOVA pod vodstvom Damijana Valentinuzzija tvori ogrodje društva, je edini mednarodni simfonični orkester v Sloveniji, njegova raven in delovanje pa je vse bolj podobna profesionalnim orkestrom. “Nekateri glasbeniki, s katerimi smo začeli pred petimi leti, ko sem prišel v orkester, so zdaj že skorajda na profesionalni glasbeni poti, saj se šolajo na akademijah in konservatorijih po Sloveniji in v tujini. Zrelost neprestano raste in to skušamo dokazati tudi s programom,” pojasni Perčič. Od česa pa je odvisna izbira programa? “Običajno o programu razmišljamo že leto ali dve vnaprej. Glasbenikom poskušam dati izziv, ki je na meji njihovih zmožnosti. Kar ni vedno enostavno, saj se orkester neprestano spreminja. Pomembno je tudi uskladiti tako želje glasbenikov kot občinstva,” odgovarja dirigent.

25. decembra jih čaka še poseben izziv: na eni strani ljubljanskemu občinstvu predstaviti primorsko glasbeno zgodbo, zgodbo z zahoda države, in, na drugi strani, mojstrsko odigrati skladbe iz zahtevnega repertoarja, tudi uverturo iz Bernsteinovega muzikla Zgodba z zahodne strani. Koncert - njegov častni pokrovitelj je predsednik republike Borut Pahor - bodo dopolnili gostje Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Aleš Plut in Stefania Seculin, prireditev pa bo na hudomušen način popestril Boris Kobal.

Društvo je že zdavnaj preraslo okvire mesta, kjer ima sedež, saj združuje glasbenike Goriške, Posočja, Vipavske doline, Krasa, Ljubljane in Italije, takih je približno petina glasbenikov. Med njimi je tudi fagotistka Marta Casarin, študentka konservatorija za glasbo v Vidmu. Filharmoniji se je pridružila pred dvema letoma na pobudo profesorja iz Ljubljane. “Vzdušje je zelo dobro. Naučila sem se celo malo slovenščine, da se v orkestru lažje sporazumevam in dobivam nove prijatelje. Veliko koncentriramo po različnih koncih, program pa je zelo zanimiv,” vtise o sodelovanju v orkestru strne fagotistka.

Odskočna deska za profesionalne sestave

Orkester je nekakšna odskočna deska za študente glasbe in priložnost za ljubiteljske glasbenike, ki si želijo nekaj več, pojasni Perčič: “Smo vmesna točka med šolskim in profesionalnim orkestrom. Veliko pozornosti posvetimo izobraževanju. Smo platforma, na kateri se srečujejo mladi glasbeniki in se učijo od vrhunskih profesorjev. Naš cilj ni, da jih tu zadržimo - talentov ne moremo in nočemo zadrževati. Želimo si, da smo del v njihovem razvoju. Bomo pa zelo ponosni, če se bodo k nam, potem ko bodo že uspešni, včasih vračali bodisi kot gostje bodisi kot sodelavci pri ostalih projektih.” Violinistka Ana Cotič iz Mirna je ena od obetavnih glasbenic, ki svoje znanje trenutno nadgrajuje na ljubljanski akademiji: “V orkestru dobim veliko dragocenih izkušenj. Letos sem vodja drugih violin, pred prihodom mentorja Roka Zgonca smo vodili sekcijske vaje. Hvaležna sem, da predelam veliko kakovostnega programa že pred vstopom v profesionalni orkester.”

Podobno pove tudi hornist, še osnovnošolec, Ruben Hudnik iz Ljubljane, ki že zdaj ve, da bo njegovo življenjsko pot krojila glasba: “Prednost je, da lahko dobim več izkušenj. V simfoničnem orkestru bi sicer igral šele v srednji šoli ali celo kasneje. Spoznavam program in se veliko naučim.”

Veliko več kot orkester

Društvo je začelo s tremi velikimi zasedbami: big bendom, godalnim orkestrom in mladinskim pihalnim orkestrom. Zadnji se je kasneje pridružil novogoriškemu pihalnemu orkestru. Trenutno v društvu aktivno deluje 130 članov, skupaj pa jih je kar 270.

V okviru društva delujejo komorne skupine: Cellostrike, Kvintet NOVAart, Godalni kvartet Nova, Trobilni kvintet TrobiNOVA, novaWINDS, novaBRASS, Komorni orkester NOVA ter Jazz skupine NOVA, ki jih glede na projekt vodi in sestavlja Anže Vrabec. Ponosni so na številna sodelovanja in cikle, s katerimi premikajo glasbene meje. “Glasbeni večeri v Bukovici, Poletje na Vogrskem, Glasba na Gori, na Sveti gori bomo imeli letos cikel Glasbena prikazovanja. Poleg tega člani društva pomagamo pri mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirél in poletni orkestrski šoli Orkesterkampu,” o širokem obsegu delovanja članov društva pove Gorazd Božič, predsednik Glasbenega društva NOVA.

Z letom 2014 so pričeli z izvajanjem Akademije NOVA. Gre za nadstandardno izobraževanje klasičnih glasbenikov z mednarodno priznanimi pedagogi za flavto, trobento, violino, violončelo in harfo, v prihodnosti se želijo posvečati tudi šoli za deficitarna glasbila. Vas zanima, kaj je trenutno tržna niša v orkestrih? Pozavna.

Razširjenost delovanja pa prinese s seboj višje stroške in težave s financiranjem, pojasni predsednik: “Želeli bi, da bi nam priznali poseben status, s katerim bi bili upravičeni do financiranja na regijski ravni, ne le iz občinske blagajne. Zmanjkuje nam energije, moči in časa. Člani vložimo veliko prostovoljnega dela. Žal mi je, da včasih ne moremo niti profesionalnim glasbenikom zagotoviti povrnjenih potnih stroškov. Nenazadnje niti svojega prostora nimamo, zdaj si prostor delimo z 20 drugimi društvi.”

Izstopajo tudi zaradi pestre lastne produkcije. “Priložnost vidimo v trženju lastne produkcije, saj je javnega denarja vedno manj. Predvsem si želimo več sodelovanja s profesionalnimi institucijami. Veliko bi bilo že, da bi nam primorske institucije naročile en koncert letno. Vedno, ko koncertiramo, so dvorane polne, programi pa enakovredni tistim, za katere te institucije plačujejo veliko več,” pojasni Božič, ki neizkoriščen potencial vidi v slabi povezanosti čezmejnih glasbenih organizacij. A kjer je volja in ljubezen do glasbe, tam je tudi pot, dokazuje zagnana ekipa.

Glasbenike društva čaka pestro prihodnje leto. Koncerte ob 20. obletnici bodo zaključili na Robinovi zabavi septembra, ko društvu napovedujejo okupacijo Nove Gorice. Z glasbo, da ne bo pomote. PETRA MEZINEC

---