Naravni kolagen za lepoto in boljše vezi

Pozorni bralci vedo, da se mnogokrat spomnim svojega otroštva na vasi ter mame in njenih modrosti. Seveda jih tedaj nisem razumela tako kot danes. Tokrat pa se bom spomnila očeta. Ko je prodal drva, gnoj ali oglje v dolini, se je vedno vrnil domov z vrečo svinjskih parkljev. Otroci smo se jih zelo razveselili, saj smo vedeli, da bodo “romali” enkrat v župo, drugič v ješprenj, tretjič v kislo zelje ...

Danes se ob pogledu na parklje marsikdo namrdne ... A 
svinski parklji so dobri za kite in vezi. Foto: Ivan Merljak
Danes se ob pogledu na parklje marsikdo namrdne ... A svinski parklji so dobri za kite in vezi. Foto: Ivan Merljak

Čuvali smo jih, saj so bili parklji za nas dragocenost, čeprav so bili za meščane najbrž že takrat manjvredna hrana. Danes se ob parkljih namrdne skoraj vsakdo ...

Kolagen je temelj vezivnega tkiva

Nihče izmed starejših ni rekel, da so svinjski parklji dobri za kite in vezi. Za to sem izvedela šele na fakulteti. V svinjskih parkljih ter v svinjskem in govejem repu, glavi in uhljih je namreč največ kolagena med vsemi živili. Kolagen je poglavitna beljakovina in temelj vezivnega tkiva, ki skupaj s skeletom in hrustancem omogoča, da stojimo pokonci. Hkrati kolagen poskrbi za lepo, mehko in voljno kožo ... Pomislite! Gospe, ki iščejo lepoto v kremah, prisegajo na take - s kolagenom. Toda v kremah je naravni kolagen ponavadi prav od tam: iz svinjskih parkljev in repkov!

S našim staranjem se postopno spreminjajo lastnosti in struktura vezivnega tkiva. Prožnost, elastičnost in čvrstost našega lastnega kolagena se zmanjšujejo v povprečju do en odstotek na leto, pri kadilcih še znatno več in hitreje. Obnavljanje je nepopolno in manjše je tudi nastajanje novih kolagenskih vlaken; stara pa so vse manj sposobna zadrževati vodo. Koža izgubi napetost, postaja vse bolj uvela in zgubana.

Proces izgubljanja kolagena lahko zadržimo in do neke mere obnovimo z ustrezno prehrano in zadostnim pitjem vode, s prenehanjem kajenja ter z omejitvijo alkohola, kofeina in izpostavljanja soncu na razumno mero. Koristi tudi zmerna, a redna telesna aktivnost in dovolj spanja.

Kolagen je družina več deset različnih vrst beljakovin oziroma kolagenov, posebej prilagojenih posameznim vrstam telesnih celic in tkiv. Kolagen je beljakovinsko vezivo zunaj in znotraj celic, ki lepi celice med seboj. Ločimo dve poglavitni skupini kolagenov; v prvo sodijo nitasti kolageni, ki se med seboj prepletajo kot vrv v nitasta vlakna ali fibrile. V drugi skupini so kolageni, ki so po strukturi sploščeni in mrežasti. Ti so v kosteh, zobeh, koži, ledvicah, jetrih, žilah in ovojnicah mišic. V kristalni obliki se kolagen nahaja v očesni roženici in lečah.

Domača žolca
Potrebujemo: 1 kg svinjskih parkljev in rep, pol svinjske glave z ušesi, čebulo, česen, korenček, peteršiljevo korenino, gomolj zelene, lovorov list, cel poper, sol, kis in vino.
Priprava: sestavine dobro očistimo in damo v lonec, prilijemo mrzlo vodo, da vse pokrije, in kuhamo dve do tri ure. Še preden je meso mehko, dodamo zelenjavo, četrt ure preden juho precedimo, pa še dišave in sol. Na koncu juho precedimo v drug lonec, meso in zelenjavo narežemo na koščke in ju zmešamo z juho. Prilijemo vino in kis in po potrebi še solimo. Juha naj bo bolj slana kot po okusu. Nalijemo jo v modele, ki smo jih prej oplaknili z vodo. Čez noč se bo žolca na hladnem strdila. Mast, ki se nabere na vrhu, odstranimo. Narezano žolco ponudimo s tatarsko omako ali s kisom in čebulnimi obročki.

Pomen kolagena za telo

To še najlažje pojasnimo s kožo in kostmi. Kosti so zgrajene iz celic, vgrajenih v mineralno medceličnino, in iz trdnih kolagenskih beljakovinskih struktur. Na ta kolagen se nalagajo rudnine (kalcij, magnezij, fosfati in karbonati), kar daje kosti trdnost. Če bi iz kosti odstranili kolagen, bi se kost zdrobila. Če pa bi odstranili soli, bi kost postala prožna kot guma in ne bi več imela svoje nosilne funkcije. Kolagen omogoča, da so kosti hkrati trdne in prožne.

Potrebujemo ga tudi za krvne žile in srce. Skupaj z vitaminom C kolagen sodeluje pri naravnem procesu prenavljanja sten žil, hkrati veže odpadne plake med seboj in jim preprečuje, da bi se sprijemali na stene žil. Pri koži pride v ospredje druga lastnost kolagena: sposobnost, da veže vodo. Koža, bogata s kolagenom, je zato gladka, mehka in prožna.

Kosti so med seboj povezane prek sklepov z mišicami in kitami. Vemo, da so kite sestavljene iz močnih snopov kolagenskih vlaken, te pa pritrjujejo mišico na kost in hkrati prenašajo silo mišic, skrček ali raztezek, na kosti. Kite v rokah, v zapestju in na stopalih so obdane s kitnimi ovojnicami in mazivno tekočino, ki maže kite in sklepe. Ovojnice in pogosto tudi kite se rade vnamejo pri ponavljajočih se gibih, in sicer zaradi prevelikega trenja med kito in tkivom. To se rado primeri med športom. Preventiva so beljakovine; te bi morali športniki in rekreativci uživati več kot drugi.

Zanje so najpomembnejše beljakovine: aktin in miozin za raztezanje mišic ter hemoglobin in mioglobin za prenos kisika prek krvi v mišice. Kolagen in elastin pa dajeta elastičnost tetivam in kitam. Športniki ponavadi skrbijo le za rast mišične mase in uporabljajo razne dodatke, ki imajo tri razvejane aminokisline: valin, levcin in izolevcin. Tudi te tri so pomembne, vendar bi morali poskrbeti za uravnoteženo razmerje med vsemi 22 aminokislinami. Če zaužijemo vse, potem telo lahko samo izdela tudi karnitin, ki ga zlasti športni oblikovalci svojega telesa tako zelo čislajo.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

Dobro je, da kolagen pridobimo s hrano

Za to so nujne dobre beljakovine, kot kombinacija živalskih in rastlinskih beljakovin, ter veliko vitamina C in karotenoidnih snovi, ki so predstopnja vitamina A. Iz beljakovin potrebujemo aminokisline: lizin, prolin, glicin in cistein.

Lizin je esencialna aminokislina; dobimo jo v govedini, zlasti jetrih, v svinjini, ribah, jajcih, mleku, krompirju, rižu, rži in grahu. Prolin najdemo v medu, cistein in glicin sta v sirotki, cistein tudi v česnu. Za pretvorbo aminokislin v kolagen moramo imeti na voljo še minerale cink, silicij in baker ter vitamina C in B6. Cink je v sezamu, sončničnih in bučnih semeni in v govedini, divjačini, ribah, parmezanu in drugih trdih sirih; največ bakra je v slivah, fižolu, sardinah, sončničnih semenih, gobah, arašidih in sardinah. Vitamin B6 je v orehih, telečjih in govejih jetrih, lososu in sardelah, v proseni in ajdovi kaši in bananah. Vitamin C v ribezu in drugem jagodičju, peteršilju, papriki, hrenu, citrusih ...

Najbolje je uživati meso živine, ki se je pasla, ter ribe, jajca, mleko, stročnice, vse vrste živalskih in rastlinskih beljakovin. Poskrbeti moramo tudi za dovolj esencialnih maščobnih kislin in piti ribje olje, bogato z maščobnimi kislinami omega 3, kar zagotovi dovolj hranil vezivnemu tkivu.

Nikoli ne zgrešimo, če skupaj uživamo živalske in rastlinske beljakovine, na primer: bela kava in kruh, polento in mleko, jajca in krompir, fižolova juha s klobaso, ajdovi žganci z ocvirki in kislim mlekom in podobno. Poskrbeti moramo tudi za vnos zaščitnih antioksidantov in vlaknin, ki prestrezajo strupene snovi, v zrelih letih še za vnos encimov. Zato jejmo več domače solate in radiča, ker vsebujejo encime za razgradnjo celičnih odpadkov, ki nastanejo pri odmiranju celic vezivnega tkiva.

Naj vam prišepnem: komur že beseda parklji gre težko z jezika, naj si skuha klobase kožarice ali krodegine. Potem naj je žolco ali tlačenko, pa bo dobil kolagen.


Najbolj brano