Najboljše primorske maturantke so obrazi slovenske prihodnosti

Med 16 zlatimi maturanti, ki so na letošnji splošni maturi dosegli vseh 34 točk in tako postali diamantni maturanti letošnje generacije, so tudi štiri Primorke: Ana Kofol (Gimnazija Nova Gorica), Nika Kaplja (Gimnazija Tolmin), Tea Štrekelj (Šolski center Srečka Kosovela Sežana) in Nina Kobal (Škofijska gimnazija Vipava).

Nina Kobal: “Občutki so res  super,  ker veš, da si se 
trudil in da ti je uspelo tisto, kar si si želel, za kar 
si bil pripravljen veliko žrtvovati.” Foto: Alenka Tratnik
Nina Kobal: “Občutki so res super, ker veš, da si se trudil in da ti je uspelo tisto, kar si si želel, za kar si bil pripravljen veliko žrtvovati.” Foto: Alenka Tratnik

Pred več kot zasluženimi počitnicami, ki naj bi veljale za nekakšno “slovo od brezskrbne mladosti”, smo najboljše primorske zlate maturantke pobarali, kako je bilo na maturi, ali je bila zahtevna, kako so se nanjo pripravljale, s kakšnimi vtisi zapuščajo srednješolske klopi, kakšen študij so izbrale in s kakšnimi pričakovanji obračajo nov list v življenju.

Ko ti uspe tisto, za kar si se trudil ...

“Občutki so res super, ker veš, da si se trudil in da ti je uspelo tisto, kar si si želel, za kar si bil pripravljen veliko žrtvovati. Občutek je osvobajajoč. Zdaj lahko uživam v počitnicah,” pravi zlata maturantka Nina Kobal iz Budanj, ki pa te dni ne počiva. Po krajšem izletu z družino v Madrid in morskem oddihu s prijatelji želi s počitniškim delom zaslužiti denar za potovanje v Amsterdam in Bruselj, preden se bo jeseni podala novim izzivom naproti.

Maturantka Škofijske gimnazije Vipava je že kot majhna punčka sanjala o tem, da bo zdravnica. “Doma sem imela ambulanto in plišasti medvedki so bili moji pacienti,” se spominja Nina, ki v teh dneh pričakuje povabilo k vpisu na ljubljansko medicinsko fakulteto. Strahu, da je ne bi sprejeli, ni več. “Res se že zelo veselim študija. Hkrati vem, da uspeh na maturi ni bil zaključek, ampak mi je v bistvu šele ponudil začetek neke nove poti. Zavedam se, da bo to zahtevna pot, polna izzivov, ampak jo že težko pričakujem,” pravi sogovornica, ki si niti v sanjah ni predstavljala, da bo na maturi zbrala prav vse točke. Zato je ob pogledu na rezultate večkrat preverila, če so res njeni.

Matura se ji ni zdela preveč zahtevna. “Že v prvi letnik gimnazije sem šla s ciljem, da bom nekoč študirala medicino. Zato sem vsa štiri leta delala sproti. Mogoče se ti v četrtem letniku zdi, da si že vse pozabil, a ko pobrišeš prah z zvezkov, se hitro spomniš, kar si enkrat že predelal. Tudi v šoli smo imeli dobre priprave in smo pri vsakem testu ponovili še nekaj snovi za nazaj. Tako pred maturo ni bilo prevelike panike. Lahko sem se še bolj poglobila v podrobnosti. Tisto, kar dela maturo zares težko, je zavedanje, da bo pet izpitov, ki jih narediš v dveh tednih, odločalo o tvojem nadaljnjem šolanju. Lahko ti odprejo ali zaprejo vrata želene fakultete.”

Nina priznava, da je bilo učenje lažje, ker so jo domači spodbujali, jo bodrili in verjeli vanjo. “Zato se jim ob tej priložnosti zahvaljujem za vso pomoč in ljubezen, ki mi jo nudijo.” Kot dodaja, je ob učenju vedno našla tudi čas za prijatelje in ples, saj je bila do četrtega letnika članica tekmovalne plesne skupine. Ob delu za šolo je znanje nadgradila s pripravami na tekmovanja, kjer je osvojila številna zlata priznanja in si prislužila Zoisovo štipendijo. O specifičnih smereh dela v medicini se še ni odločila, saj jo trenutno zanima preveč področij v tej stroki. Prepričana pa je, da bo njeno vodilo prijazen odnos do pacientov, saj se zaveda, da je v poklicu zdravnika poleg znanja izrednega pomena, da razumeš sočloveka, mu znaš nameniti toplo besedo in nasmeh. Nina si želi del študija opraviti tudi v tujini. “Mislim, da ti taka izkušnja pokaže, kako delajo drugod, kako se spopadajo z različnimi problemi. Hkrati je to tudi dobra referenca za delo,“ dodaja Nina Kobal, ki si glede prihodnosti pušča še vsa vrata odprta. “Zagotovo je laže delati v domačem okolju, sem pa vedno pripravljena tudi za pot v svet.”

“Ne moreš vedno izbrati najlažje poti”

“Matematika je lingua pura, je univerzalni jezik in je skupen veliko področjem, kar mi je zelo všeč,” pove Teja Štrekelj iz Gorjanskega, zdaj že bivša gimnazijka Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Za izbirna predmeta se je odločila za fiziko in kemijo, ki se ju večina njenih sovrstnikov močno izogiba. “Sprva se mogoče predmeti, kot so matematika, fizika in kemija, zdijo res težki, vendar je snovi manj, poleg tega je bolj pomembno razumevanje kot količina podatkov,” pojasni Teja. Mogoče ji je še največ težav povzročala angleščina, ki, kot skromno pripomni Teja, ni ravno njena najmočnejša stran.

Skromno zato, ker se je Teja skozi vsa štiri leta srednje šole izkazala kot izredno vsestransko uspešna učenka. Uspehi govorijo sami zase: v prvem in četrtem letniku je dosegla zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike, v tretjem na tekmovanju iz slovenskega jezika zlato Cankarjevo priznanje, lani je bila prvakinja kemijskega državnega tekmovanja, letos pa je dobila še eno zlato priznanje.

Dober rezultat na maturi je zato pričakovala, a najvišje število možnih točk jo je vseeno presenetilo. “Če bi si na samem začetku zadala ta cilj, ga verjetno ne bi dosegla nikoli. Psihološki pritisk bi bil preprosto prevelik,” zrelo pripomni. Zadnji letnik na gimnaziji in matura se ji nista zdela prezahtevna. Teja ne skriva navdušenja nad profesorji na gimnaziji, ki, kot poudarja, “znajo vzpostaviti stik z dijaki. Z njimi se je mogoče pogovoriti in so zelo fleksibilni.” Vesela je, da je bila pri predmetih, ki so ji bili najbolj všeč, deležna veliko vzpodbude. “Če omenim le profesorja Borjančiča za fiziko in profesorja Pavletiča za matematiko, ki je znal postaviti take probleme, s katerimi si se ukvarjal še dolgo potem, ko si zapustil učilnico. Tudi s profesorico Valečičevo za kemijo sem se odlično razumela,” navdušeno pripoveduje Teja.

Oktobra pričenja s študijem - kje drugje kot ravno na Fakulteti za matematiko in fiziko. “Kam me bo zanesla prihodnost, ne vem. Zanimajo pa me lingvistika v povezavi s tujimi jeziki ter kriptologija in šifriranje,” pove. Točk za vpis ni potrebovala, a vendar se je v zadnjem letu na maturo intenzivno pripravljala, in sicer iz dveh razlogov, pojasni simpatična sogovornica: “Točk sem zaradi odličnega uspeha imela že dovolj, zato mi ne bi bilo treba izbrati višjih nivojev. A v življenju ne moreš izbirati vedno le najlažjih poti. Matura mi je zato predstavljala predvsem izziv, kaj lahko naredim, če sem povsem mirna in me nič ne omejuje. Po drugi strani pa sem v učenje vložen trud zadnjih let preprosto požela.” Teja Štrekelj je tudi navdušena glasbenica. V prostem času poprime za klarinet in kitaro. “Tudi glasba spodbuja delovanje možganov,” se zasmeje. Na te ne pozablja niti poleti, ko za zabavo rešuje križanke, lingvistične probleme in podobne miselne naloge.

Vedno zaposlena Tolminka

Tolminka Nika Kaplja bo oktobra sedla v klopi ljubljanske Filozofske fakultete, kjer bo študirala jezike. “Izbrala sem študij angleščine in španščine, ker so mi jeziki všeč, se jih rada učim in se odlično počutim, ko lahko zaradi znanja jezikov govorim s tujci,” pojasnjuje. Znanje španščine bo utrjevala že septembra, ko bo najdaljše počitnice izkoristila tudi za spoznavanje Barcelone, sicer pa bo to poletje dopustovala na morju ter nabirala delovne izkušnje s študentskim delom.

Spomini na maturo so pri Niki še kako živi, saj je bilo z njo zaznamovano skoraj celotno minulo šolsko leto. “Letošnja matura se mi nikakor ni zdela lahka. Seveda, bilo je nekaj stvari, ki so se mi zdele veliko lažje kot prejšnja leta, hkrati pa je bilo tudi nekaj takih, ki so bile veliko težje. Mislim, da težavnost mature ne upada in da tisti, ki jo pripravljajo, vedno poskrbijo za neko pravo razmerje težavnosti,” meni 19-letna Tolminka, ki so jo obenem zelo zmotili komentarji pod novicami o najboljših rezultatih mature do zdaj, češ da to ni dokaz, da so bili dijaki bolje pripravljeni, temveč da standard mature upada. “To se mi je zdelo do vseh, ki smo se trudili vse leto in se marsičemu tudi odrekli, zelo nepošteno,” je kritična. Spominja se, da so jih profesorji na tolminski gimnaziji vse leto dobro pripravljali na zrelostni izpit. “Trudila sem se naučiti čim več sproti, priznam pa, da sem tudi jaz med tistimi, ki radi stvari puščajo za konec, ko sem se začela pripravljati bolj intenzivno. Določila sem si, koliko snovi moram vsak dan predelati, da mi bo uspelo predelati vse, in se tega poskušala držati, čeprav mi večkrat ni najbolje uspevalo,” prizna in doda, da je z močno voljo, trudom in željo vse mogoče. Nika nikakor ni pričakovala, da bo diamantna maturantka, čeprav je bila vsa štiri leta odlična dijakinja. “Upala sem, da bom zlata, diamantna pa nikakor ne. Ni me sram priznati, da sem se potrudila in učila toliko, kot se mi je pač zdelo, da je potrebno.” Med pripravami na maturo se je zaposlila še z drugimi stvarmi, ki jih rada počne, se družila s prijatelji, hodila na zabave. “Nisem živela samo za šolo, ampak sem se trudila uživati življenje vsak dan sproti. Enaka so moja pričakovanja za naprej, hkrati pa bom naredila vse, da bom dosegla svoje želje, sanje, cilje. Vedno živim po nasvetih življenjskih in optimističnih citatov, ki jih imam na zalogi za vsako priložnost,” še pravi aktivna Tolminka, ki med drugim igra saksofon v Pihalnem orkestru Tolmin, s katerim veliko koncertirajo doma in v tujini. Rada se ukvarja s športom, najraje od vsega pa ima igralstvo, ki je njena najljubša dejavnost že več kot pet let. Bila je članica gledališke skupine Zvonko Gimnazije Tolmin, s katero so letos pod režisersko taktirko Sanje Gregorčič pripravili predstavo Judež. “Poleg tega pa se vedno ukvarjam še z raznimi manjšimi aktivnostmi, tako da sem vedno zelo zaposlena. To mi je všeč. Seveda so tukaj še splošni hobiji, kot so poslušanje glasbe, branje, gledanje filmov, nadaljevank, druženje ...”

Knjige ima preprosto rada

Ana Kofol iz Šempetra pri Gorici je bila dijakinja novogoriške splošne gimnazije, kjer je vse štiri letnike izdelala z odličnim uspehom. Udeleževala se je tudi tekmovanj iz znanja kemije, zgodovine in slovenščine. Lani je osvojila zlato priznanje iz zgodovine, letos pa srebrno. Naklonjenost zgodovini je potrdila z njenim izborom za maturo, poleg tega pa je izbrala še kemijo.

“Priprave na maturo sem imela praktično vse minulo šolsko leto. Ko sem imela prosto minuto, sem skušala predelati kakšno starejšo snov, sicer pa sem se intenzivno začela pripravljati en mesec pred začetkom mature, ko smo imeli tudi večino ocen za četrti letnik že zaključenih,” je povedala bodoča zdravnica. “Zgodovini sem posvetila več časa, ker ima veliko snovi, to pa zahteva veliko ponavljanja. Včasih mi je bilo lažje, da sem si izbrani del besedila prebrala na glas in si ga tako lažje zapomnila. Kemijo sem se učila že sproti in je bolj logična, zato nisem imela težav, pri matematiki pa so ključne vaje in utrjevanje znanja,” je ilustrativna.

“Tudi z esejem nisem imela posebnih težav. Med letom smo se zelo poglobili v oba romana, 'Otroške stvari' Lojzeta Kovačiča ter 'Otroštvo' avtorice Nathalie Sarraute, in predelali smo vse predpisane teme. Esej mi je stekel in nato sem kar pisala, pisala in pisala ...” v smehu prizna še 18-letna Ana, ki se je odločila za študij medicine.

“O specializaciji sedaj še ne razmišljam in še ne vem, kateri usmeritvi v medicini se bom posvetila, ampak se bom za to odločila kasneje, med študijem.” Zahtevnosti študija se ne boji, saj se zaveda, da ima dovolj delovnih navad, ki jih bo s pridom izkoristila za čim boljše rezultate na številnih kolokvijih, po katerih je ta študij znan.

Poleg delovnih navad Ano odlikuje tudi disciplina, saj je med učenjem za maturo ugasnila računalnik in mobilni telefon. “Ko je bil čas za odmor, sem se posvetila oddihu, ko pa sem se usedla za knjige, sem morala biti zbrana. Predvsem sem si želela, da bi več spala, kar mi ni vedno uspelo. Nisem imela kakšnega posebnega rituala ali navad med učenjem, a sem se trudila piti veliko vode in jesti bolj lahko hrano,” je še dejala.“Vmes smo se s prijateljicami dobile na kakšni pijači in se malce sprostile, pa tudi poklepetale o snovi, ki smo jo tedaj predelovale. Včasih smo tudi skupaj strle kak oreh.”

Ana se ni nikoli ukvarjala s kakšnim posebnim hobijem ali trenirala kakšnega športa, v zadnjem času pa se je med učenjem posvetila teku za rekreacijo. “Četudi sem že zaradi šole veliko v knjigah, so mi knjige enostavno zelo všeč in sedaj sem si zadala cilj, da bom veliko brala. Predvsem se bom posvetila (ruskim) klasikom,” ni skrivala navdušenja.

Počitnice bo izkoristila za oddih na morju s prijateljicami. Avgusta bo morda kaj zaslužila z delom prek študentskega servisa, septembra pa se s prijateljicami odpravlja v Andaluzijo v Španijo, kjer si bodo dodobra ogledale Malago in njeno okolico. Ana se že zelo veseli študija ter novega okolja in novih ljudi, ki jih bo spoznala v prestolnici.

ANA CUKIJATI, PETRA MEZINEC,

ALENKA TRATNIK


Najbolj brano