Najbolj brano iz Sobote na spletu

Kako otrok vzbudi pozornost? Tako, da postane delinkvent. Telo nam govori, prisluhnimo mu. Samo v kislem telesu raste rak. To so naslovi treh najbolj branih člankov iz Sobote na spletu, ki so tudi sicer poželi največ zanimanja na spletni strani Primorskih novic. Poglejmo, kateri so se še prebili med lanskih Sobotnih “top 10” spletnih vsebin.

Klemen Rebolj Foto: Lea Kalc Furlanič
Klemen Rebolj Foto: Lea Kalc Furlanič

1. Kako otrok vzbudi pozornost? Tako, da postane delinkvent.

Intervju z antropologinjo Vesno Vuk Godina, ki smo ga objavili v prvi polovici januarja, ko je v javnosti še odmeval primer nasilja nad petošolcem v osnovni šoli v Desklah, je požel daleč največ zanimanja med spletnimi bralci Primorskih novic, ne le priloge Sobota. S prijazno vzgojo, ki se odreka kaznim in avtoriteti, otrokom odrekamo možnost, da bi odrasli, in ustvarjamo posameznike, ki se posvečajo zgolj in samo lastnemu ugodju ter v okolju iščejo aplavz, občudovanje in potrjevanje veličastne podobe, ki jo imajo o sebi, je prepričana Vesna Vuk Godina.

2. Telo nam govori, prisluhnimo mu

Bolečine v kolenu, visok krvni tlak, zgaga, slabosti, aritmija, mozoljavost, grizenje nohtov, astma, vrtoglavice ... To so lahko signali, ki nam jih pošilja naše telo, ko smo v odnosih z drugimi in s samim seboj nekoliko izgubili kompas, ko nismo v čustvenem ravnovesju. Neravnovesje pa naj bi pogostokrat izviralo tudi iz otroštva. O vzrokih te - po njegovo modre - govorice našega telesa je septembra na delavnici na Belajevi domačiji v Kačičah pri Divači spregovoril specialist psihiatrije Klemen Rebolj.

3. Samo v kislem telesu raste rak

Februarja smo v Soboti poklepetali z znano slovensko naturopatinjo Eriko Brajnik, avtorico knjige Probiotiki, imunski sistem in rak. Prepričana je, da je treba vzroke vseh bolezni iskati v črevesju oziroma prebavnem traktu. Kot nam je povedala, je knjiga nastala spontano, ker verjame v moč bakterij. “Če je telo močno, se laže bori proti boleznim. Prav onkološki bolniki so tisti, ki potrebujejo pomoč in moč, da se lahko borijo proti raku, bolezni, ki tako straši in grozi v naših časih,” je dejala Brajnikova, ki svojo prakso opravlja v Ajdovščini. V začetku lanskega leta je odprla tudi prvo naturopatsko šolo pri nas.

4. Očetje vzgajajo na dve prestavi

“Prišel je čas, da očetje prevzamemo vlogo očetov,” so konec marca sklenili mladi očetje iz Ilirske Bistrice. Dali so pobudo in zgled. Za začetek s predavanjem specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki so ga hoteli le zase. Na vratih je pisalo: Mamam vstop prepovedan. V šolski dvorani Osnovne šole Antona Žnideršiča se je zbrala dobra trideseterica mladih očetov. Očetov, ki “se prebujajo”. In jim ni nerodno javno pokazati, da mora biti vzgoja tudi v njihovi domeni. “Vzgoja se je preveč 'pobabila'. Postala je premehka, popustljiva, zadeve nam mnogokrat uhajajo iz rok,” sta pojasnila pobudnika predavanja Andrej Bergoč in Egon Zevnik.

5. Izkušnja za vse življenje

Čeprav je vedel, da ga čaka dolgotrajna rehabilitacija, je bil 27-letni Matej Durakovič iz Sv. Antona hvaležen, da jo je v verižnem trčenju pri Postojni konec leta 2014, ko se je na primorski avtocesti, tako kot mnogi drugi vozniki ujel v kruto igro burje in snega, še dobro odnesel. “Kosti se bodo že zacelile. Važno je, da sem živ,” je povedal januarja, ko smo ga obiskali na njegovem domu. Po takšni izkušnji človek gleda povsem drugače na življenje, je povedal. “Ena sama sekunda je dovolj, da se ti življenje povsem obrne na glavo. In ugotoviš, da se nima smisla sekirati zaradi stvari, ki v resnici sploh niso pomembne.”

6. V svobodni skupnosti bi ljudje delali le po tri ure na teden

Septembra smo v Soboti objavili pogovor z južnoafriškim raziskovalcem Michaelom Tellingerjem. Če je vse to, kar govori, res, potem je tisto, kar vsak dan živimo, laž. A Tellinger je prepričan, da imamo čut za resnico vkodiran v naš DNK. Vse, kar moramo storiti, je preklopiti program v možganih iz tekmovanja na sodelovanje, ukiniti denar, uvesti brezplačno elektriko in početi le tisto, kar nas veseli, pravi. “Dojel sem, da je denar v bistvu suženjski sistem, ki so ga vsilili človeštvu,” je o svojih odkritjih razlagal Michael Tellinger.

7. “Bil sem mrtev. Zdaj živim.”

“Od navadne cigarete do jointa je za ljudi, ki se iščejo, kratek korak; z mehkih drog na trde pa še krajši,” je v pogovoru, objavljenem konec maja, opozoril danes 48-letni Simon Popović, ki je svoj boj z odvisnostjo in razloge, zakaj je pri 25 letih sploh poskusil heroin, ob pomoči svoje sestre Helene opisal v knjigi Narkoman nikoli. “Bil sem živ mrtvec, zombi pod taktirko heroina, hodeče telo s praznimi, steklenimi očmi, ki se zjutraj odprejo v še en temačen dan brez barv in smisla.” A življenje mu je ponudilo še eno priložnost. Odšel je v komuno in se po dobrih šestih letih vrnil domov. Ozdravljen. In trdno odločen, da je z drogo in alkoholom zaključil za vselej.

8. Nad raka na naraven način

Center za svetovanje in podporo obolelim za rakom CanSAVE so odprli novembra 2014 v TPC Murgle v Ljubljani. Zgodba pa se je začela pisati nekaj mesecev prej, ko je imela Tjaša Zupančič epileptični napad. Bila je v 25. tednu nosečnosti ... Julija so jo operirali na nevrokirurški kliniki. Izvid je bil šokanten - zadnji stadij izredno invazivnega tumorja. Po prvem ciklusu obsevanja in kemoterapije se je Zupančičeva počutila izredno slabo, zato se je odločila, da nadaljnje zdravljenje s postopki uradne medicine zavrne. Pomoč je poiskala pri Drašku Dimniku, ki si na različnih koncih sveta nabiral znanje in izkušnje na področju podpore obolelim za rakom.

9. Ogenj jim je vzel dom

23. novembra zgodaj zjutraj je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše na Izletniški poti v Žusterni. Kljub hitri intervenciji gasilcev so ognjeni zublji uničili stanovanje. Družina Drljača, tudi mama samohranilka in njena šestletna hčerka, je ostala brez strehe nad glavo. “Sreča v nesreči je, da smo vsi živi in zdravi,” je poudarila 33-letna Aleksandra Drljača, ki je v požaru izgubila vse svoje imetje. A v stiski ni ostala sama. Na pomoč so ji takoj priskočili učitelji in starši otrok na OŠ Antona Ukmarja, kamor hodi njena prvošolka, bratovi sodelavci v dekanski Lami, koprski Rdeči križ, center za socialno delo, občina Koper ... “Ko vidiš, da ti ljudje želijo dobro, te to še bolj drži pokonci,” je hvaležna Aleksandra.

10. Suzanina družina bo pomagala bolnim otrokom

Družina pokojne koprske pediatrinje Suzane Sekuloske bo denar, ki so ga za njeno zdravljenje darovali dobri ljudje in je ostal na računu, namenila za pomoč bolnim otrokom. “Suzanina zadnja želja je bila, da ta denar podarimo v dobrodelne namene. In glede na to, da je bila pediatrinja, smo se odločili, da pomagamo bolnim otrokom in tako na simbolni ravni nadaljujemo njeno poslanstvo,” nam je konec novembra povedal Suzanin mož Mile Sekuloski. “Ta denar je bil namenjen za Suzanino zdravljenje. Žal se ni izšlo. Morda bo pa pomagal komu drugemu do ozdravitve,” je še dodal.


Najbolj brano