Naj se nas Eol usmili!

Redko sem prebiral himalajske alpinistične knjige, a ko mi je katera padla v roke, sem pri vseh videl določene vzporednice. Ni ga bilo junaka, ki ne bi dneve in dneve čakal v baznem taboru na stabilno vreme, da bi se lahko varno povzpel na vrh.

Nad egejskim morjem je stabilen anticiklon, zaradi katerega piha močan severnik, ki odpravi onemogoča, da bi nadaljevala potovanje.
Nad egejskim morjem je stabilen anticiklon, zaradi katerega piha močan severnik, ki odpravi onemogoča, da bi nadaljevala potovanje. 

Nekako tako je videti tudi naš zadnji teden. Bazni tabor je sicer veliko udobnejši, to je majhna vasica Monemvasia na vzhodni strani Peloponeza. Nad egejskim morjem je stabilen anticiklon, zaradi katerega piha močan severnik, ki nam onemogoča, da bi se odpravili na pot.

V takšnih razmerah, 7-8 boforjev, preprosto nimamo kaj, na vzhod enostavno ne moremo. Če bi šli proti jugu, do Libije, bi letelo, tako pa mi letamo v začaranem krogu, iz kavarn do tavern in nazaj.

Vasica, ki je dala ime malvaziji

O grški gostoljubnosti sem pisal že zadnjič, ko so nas tako lepo sprejeli v Finikoundi. Tudi sedaj nič ne zaostajajo. Podžupanja Katarina zrihta vse in še več. Samo za nas so odprli jamo Kastania in občinski vodovodar Yorgos nas je s svojim poltovornjakom peljal po slikovitih stranskih poteh čez celoten polotok, da smo si ogledali to prečudovito apnenčasto stvaritev. Zaradi zelo poroznih tal skozi strop jame pronica veliko kapljic, ki tvorijo na milijone stalaktitov. Kot igle in sulice visijo s stropa in zdelo se mi je, da bodo padle name, če jih bom preveč gledal.

Okolje, v katerem čakamo, je res lepo, pred obalo je z mostom povezana ogromna skala z velikim gradom in mogočnim obzidjem, za katerim še danes živi štirinajst prebivalcev, predvsem pa je dom butičnim hotelom in restavracijam. Ta velika skala je bila sicer včasih del kopna, a je po velikem potresu nekaj stoletij pred našim štetjem postala otok. Monemvasija nam je sicer mnogim v veselje - po tej vasici se namreč imenuje malvazija.

In prav dobro vino in še boljša hrana sta poskrbela, da sem se, odkar smo v Grčiji, že zredil za štiri kilograme. Že pred prejšnjo odpravo, ko smo veslali čez Atlantik, sem se načrtno zredil za osem kilogramov, v petinštiridesetih dneh, kolikor je trajalo veslanje, pa sem izgubil samo tri, preostalih pet pa se niti doma nikakor nisem mogel znebiti.

Tudi Jure, z vso svojo magičnostjo, ne more pričarati zahodnih vetrov vsaj še pet dni, kar bi zame pomenilo še nekaj dodatne zaloge na trebuhu. Zaradi tega in zaradi splošnega dolgočasja sem se odločil, da grem na kolesarski izlet po Peloponezu. Huw in Dimitris sta šla hodit v hribe, jaz pa sem se na premajhnem in zarjavelem kolesu s petimi delujočimi prestavami pognal proti Šparti in okolici.

Morje mi je zelo všeč, a kolesarjenje skozi kilometre oljčnih nasadov je prekrasno, sproščujoče in navdihujoče. Srečo imam, da je zadnjica že tako navajena sedenja, da me niti neudoben kolesarski sedež ni motil in sem lahko užival v tej nenačrtovani avanturi.

Marin Medak, ki je že preveslal Atlantik, se je tokrat z Avstralcem Huwom Kingstonom odločil za novo dogodivščino, veslanje po Južnem Sredozemlju. Pot ju je iz Hammameta v Tuniziji vodila na Malto, pot ju je zanesla na Peloponez, nadaljevala jo bosta prek Krete in Cipra do Alanye v Turčiji. Skupno bosta preveslala več kot 2100 kilometrov. Marin Medak bo o vtisih s poti poročal vsak teden, njegov zapis pa bomo objavljali v Soboti.

Kolesar osupnil Špartance

Ko sem firbčnim Grkom v Šparti povedal, da sem prikolesaril iz Monemvasije celih devetdeset kilometrov stran, so bili čisto presenečeni. Ko sem jim poizkušal pojasniti, da sem v Monemvasijo priveslal iz severne Afrike, pa je bilo videti, da so začeli malo dvomiti. Na srečo je internet naredil svoje in dobil sem še nekaj prijateljev na facebooku.

Kot kaže, bomo še nekaj časa prikovani na kopno. To mi ni všeč, veliko raje bi veslal in se pomikal proti cilju. A na žalost res ne moremo nič, samo čakamo lahko, da se nas vreme usmili. Pogovarjali smo se že, da bi začeli plesati indijanski ples, vendar nihče ni imel poguma, da bi to predlagal Juretu. Kako bodo potekali prihodnji dnevi in tedni, ne vem. Vremenska napoved je vse prej kot ugodna, Izmenjujejo se vetrovi, proti katerim se ne moremo boriti. Ko so me ljudje pred odpravo spraševali, kateri del bo najtežji, sem rekel, da tisti od Tunizije do Grčije. Sedaj pa kaže, da je najbolj zapleten ravno ta zadnji kot poti. Držite pesti, da se nas Eol, Pozejdonov sin in bog vetrov, kmalu usmili.

MARIN MEDAK


Najbolj brano