Na vrtu je vsega dovolj

“Oooo, kako je lep. V zadnjih nekaj dneh se je vrt prav razcvetel. Vsega je dovolj, zelenjava lepo raste,” je bila v sredo med obiskom Primorskega vrtička v nasadu Purissima zadovoljna njegova skrbnica Patricija Pirnat, sicer vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi (KZ) Agraria.

“Že drugič pobiramo solato. Rdeča gentile, putrca, endivija ...” je naštevala sorte. “Vidite, solate polži niso prav nič požrli. Se pravi, da jih žametovka, ki smo jo posadili tik ob njej, zares odganja,” je bila zadovoljna Patricija Pirnat. Nekaj škode je sicer na solati naredil zajček, ki se je očitno prikradel v vrtiček, a nadležnih “rednih” vrtnih škodljivcev, kot so denimo uši in polži, ni bilo videti.

Tudi jagode, ki so jih posadili ob solati, z rednim namakanjem dobro uspevajo. Por je že ušel v cvet. “Ves junij in druga polovica maja sta bila izredno vroča, narava je zato naredila svoje. Por bo treba izruvati in na to gredico posaditi radič ali kakšno drugo jesensko-zimsko kulturo,” je napovedala. Vrstni red zasajenih gredic ni naključen. “Upoštevali smo načelo dobrih sosedov,” je pojasnila Pirnatova.

Kapucinke se “žrtvujejo” za vrt

Korenček si je pozorno ogledovala. “Se pozna, da smo ga sejali povsem na klasičen način, kot ga sejemo v slovenski Istri. Težka, zbita tla pa so naredila svoje. Morali bi dvigniti gredico, da bi bila zemlja bolj rahla,” je pojasnila. Na ohrovtu smo opazili stenice. “Tako pač je, če vrtnariš na naravi prijazen način in ne uporabljaš kemikalij. Ampak glede na to, da smo večino ohrovta že pobrali, ta pa je tudi že dovolj velik in ga bomo pobrali v kratkem, se ne bomo sekirali.” Lahko bi bilo še huje, če ne bi na sosednji gredici poleg ognjiča in žametovke rasle tudi kapucinke, ki jih stenice očitno bolj ljubijo kot ohrovt in ostalo zelenjavo. Pa ne le stenice; tudi uši jih obožujejo. “Kapucinke privabljajo škodljivce in se, če se lahko tako izrazimo, na nek način žrtvujejo za vrt.” Tudi žametovke sodijo med tovrstne rešiteljice vrta. “Poglejte zeleno, kako lepo raste, saj nima več težav z zelenino muho. Zadnjič so bili listi povsem suhi, kot da bi bili ožgani ... To smo rešili tako, da smo jih porezali in rastlina je lahko na novo pognala. Zagotovo pa je pripomoglo tudi to, da zeleno z leve in desne obdajajo žametovke. Te pa, kot vemo, odganjajo škodljivce.”

Zdaj je pravi čas za sajenje zimskega radiča

Ob zeleni raste peteršilj, nad katerim pa Pirnatova ni najbolj navdušena. “Poglejte, kako je bled. Se vidi, da mu primanjkuje hranil. Bo potrebno dodati malo bioaktiva,” sklene. Fižol lepo uspeva. Listi so sicer nekoliko popikani od pršic, a nič zato: “Glede na to, da smo že skoraj pri koncu z obiranjem, ga bomo pač kmalu izruvali. Na njegovo mesto bomo posejali zimski radič. Zdaj je pravi čas za to, da se rastline dobro ukoreninijo, da bodo lahko lažje preživele zimo. Sejemo direktno za celo površino, a ne prepogosto; semena naj bodo pol centimetra do enega centimetra narazen. Pred setvijo je priporočljivo dognojevanje z bioaktivom, če so tla zelo siromašna, pa priporočamo uporabo mineralnih gnojil. Po setvi pa je obvezno redno zalivanje.”

Levo stran vrta zaključuje gredica z blitvo. “Posejali smo dve vrsti, belušno in srebrnolistno, tako imenovano blond. Obe lepo uspevata. Medtem ko svetlejšo blitvo normalno režemo, pa pri belušni zgolj obiramo zunanje liste, saj je škoda, da bi porezali vse naenkrat.”

Na začetku desne strani Primorskega vrtička rastejo melone in lubenice. Plodovi so še majhni. “Hladni dnevi v prvi polovici maja so nekoliko prizadeli ti dve kulturi, ki sta zelo občutljivi na nizke temperature, ampak zdaj so si rastline že opomogle od šoka in lepo rastejo.” Lepo rastejo tudi feferoni in paprike. “Feferone že obiramo, prav tako paprike, ki so dobro obložene ... Imeli smo sicer nekaj težav z resarjem, na papriki se je pojavilo tudi malo plesni alternarie, ki se kaže v rjavih pegicah po listih, ampak glede na to, da ne uporabljamo nobenih škropiv, saj naš vrtiček obdelujemo povsem ekološko, je bilo to skoraj za pričakovati.”

S paradižnikom ni letos nobenih težav. “Redno čistimo zalistnike in rastline privezujemo ob oporo. Pobiramo že prve pelate in prvi solatni paradižnik, tudi češnjevci so že zreli, na volovsko srce pa bo treba še nekoliko počakati. Seveda bo potrebno enakomerno namakanje, sicer bomo imeli težave s pokanjem plodov.” Sproti pobirajo tudi rdečo peso in melancane, le z bučkami so letos težave. “Prvi šok so doživele zaradi velike temperaturne razlike, nato jih je napadel še resar, ki je nanje prenesel tudi virusno okužbo ... Rastline bo potrebno izruvati in posaditi nove, če bomo želeli pridelati kaj bučk.”

Okužene liste v vrečko!

Tudi kumare nimajo sreče, saj jih je napadla kumarna pepelovka, plesen, ki je dodobra “pobelila” liste. “Plodove sicer obiramo, okužene liste pa je treba čimprej odstraniti z vrta. Najbolje je, da jih takoj, ko jih odtrgamo, spravimo v vrečo, ne pa da jih v roki nosimo čez vrt, saj tako tvegamo, da okužimo še ostale rastline.”

Vse, kar bomo počistili oziroma porezali z vrta - trave, plevel, rukolo ali radič -, lahko položimo med gredice in uporabimo bodisi kot zeleno gnojilo bodisi kot zastirko. Ali pa damo v kompostnik. “Vse tiste dele rastlin, ki so poškodovani od bolezni, pa je treba nemudoma zavreči, da zmanjšamo možnost širjenja bolezni,” opozarja Pirnatova.

Redno zalivajmo

Vrtičkarjem svetuje, naj poskrbijo za redno zalivanje vrta. “Večino vode naj rastlina dobi zjutraj, približno 30 odstotkov pa še zvečer, a ne prepozno, ker mora iti rastlina suha v noč,” opozarja Patricija Pirnat, ki priporoča kapljično namakanje. Namakalni sistem lahko uredimo sami, pravi. Posoda, v katero zbiramo deževnico, naj bo vsaj meter in pol od tal, svetuje. “Zlasti v teh vročih sončnih dneh je še kako pomembno, da rastlin ne zalivamo po listih, saj jih bo sonce ožgalo, ampak izključno pri tleh. S tem se izognemo tudi razvoju raznih bolezni, od peronospore do alternarie,” dodaja. Svetuje še, naj tisti, ki imajo urejen kapljični namakalni sistem, solato zalivajo tudi ob 12. uri, saj jo bodo s tem ohladili, da ne bo “zakuhala”.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

PETRA VIDRIH

---