Na vrsti sta bila čebula in česen

Patricija, Jana, Tine in Tadej so v minulem tednu nadaljevali z urejanjem Primorskega vrtička. Ob krompirju, ki smo ga sadili prejšnji teden, so v zemlji še čebula, šalotka in česen.

Vrt ni le mesto pridelave zdrave, sveže in okusne zelenjave, temveč je tudi okno v naravo. Učimo se jo opazovati, slediti razvoju rastlin in gojiti najboljše sorte iz vseh družin zelenjave.

Uspešno gojenje zelenjave je odvisno predvsem od naslednjih dejavnikov:

> lega naj bo sončna,

> sadike in semena naj bodo kakovostni,

> tla naj bodo rodovitna in propustna,

> voda za zalivanje,

> pridne roke in zdrav ter okolju prijazen način kmetovanja.

Če ste vrtičkar začetnik, kar brez strahu. Zelenjavni vrt je lažje vzdrževati, kot se morebiti zdi. Upoštevajte naše nasvete in uporabo naših rastlin in semen in s tem boste dobili nepredstavljivo zadoščenje.

Vrt mora biti udoben in pri roki. Ne sme biti predaleč od domovanja.

Poti na vrtu naj bodo zasnovane tako, da povežejo vse njegove dele. Širina poti mora biti vsaj 40 cm.

Koliko prostora je potrebno za vrt?

Za družino s tremi ali štirimi družinskimi člani potrebujemo približno 30 kvadratnih metrov vrta za osnovne zelenjadnice, torej bo za zračen vrt zadoščalo približno dvakrat toliko površine, da bo zelenjave dovolj za vse leto. Če pa je prostora dovolj, za tolikšno družino potrebujemo še 100 kvadratnih metrov vrta za gojenje krompirja, belušev in artičok.

Hranila za zemljo

Potrebne hranilne snovi za rastline so običajno že v tleh. Če nekaterih hranilnih snovi primanjkuje, bo pridelek manjši. Zato je potrebno zemljo gnojiti. Pred vsakim sajenjem vam priporočamo, da v tla zadelate uležana organska gnojila. Z organskimi gnojili izboljšujemo humus v tleh. Humus pa je zelo pomemben: bolj so tla obogatena z njim, več koristnih mikroorganizmov je v njih.

Da pa se zemlja na vrtu ne iztroši preveč, je priporočljivo vsako leto nameniti približno eno četrtino vrta za zeleno gnojenje. Ta četrtina je lahko medvrstni prostor med sadikami. Na njej posejemo črna deteljo, rukolo, špinačo ... Pomembno je, da pred semenitvijo te rastline porežemo in zadelamo v tla. S tem načinom bomo tudi izboljšali rodovitnost tal, preprečevali bomo izhlapevanje vode in tudi razpokanje tal.

Sajenje čebulčka in česna

Na lepo pripravljeni in pognojeni gredici Primorskega vrtička smo posadili čebulo, česen in šalotko. Čebulo in šalotko lahko vzgojimo iz čebulčka in tudi iz semena.

V intenzivni proizvodnji čebule in šalotke pridelovalci sejejo semena neposredno na stalno mesto ali pa sadijo sadike.

Vrtičkar pa najlaže vzgoji čebulo iz čebulčka. Na tržišču sta avtohtonih sort čebuli belokranjka in ptujska rdeča, od ostalih sort čebule pa še sturon, holandska, terra (rdeča) in majski srebrnjak. Šalotki se dobita rumena in rdeča.

Pravi čas za sajenje čebule

Skoraj ni vrtička, kjer ne bi bila posajena čebula. Nekateri s sajenjem hitijo že pozno jeseni, vendar za čebulo to ni potrebno. Čebulnice v hladnih in kratkih dneh razvijejo korenine, v toplih in daljših pa plod.

Kasneje kot sadimo, večja verjetnost je, da bomo morali posevke zalivati. Če bomo s sajenjem prepozni, pa nas lahko doleti, da bomo imeli drobne plodove. Če sadimo čebulček prezgodaj, je večja verjetnost, da bo šel v cvet. V hladnejših krajih Primorske lahko čebulo sadimo najkasneje do konca aprila, v drugih predelih pa prej.

Marsikdo s sajenjem nekoliko počaka, saj ima pod koprenami še zadnje radiče, motovilce in špinače.

Čebulo in šalotko smo na našem vrtičku posadili v vrsti na razdalji pet do deset centimetrov in čebulčke porinili pet centimetrov globoko. Med vrstami smo pustili približno 30 centimetrov prostora.

Česen naj “pije” kamilični čaj

Česen rastročimo in posadimo le stroke zunanjega venčka. Notranje stroke lahko prav tako posadimo, vendar bo pridelek bistveno manjši. Lahko pa posadimo ločeno zunanje in notranje stroke, slednje bomo uporabili kot mlad česen z zelenjem.

Česen je skromna rastlina po hranilih. Vendar za svojo rast potrebuje nekaj več kalija in žvepla. Optimalen čas sajenja česna je od začetka oktobra (na hladnejših legah Primorske) ter vse do konca januarja. Mi smo ga sadili bolj pozno, vendar ga bomo namakali, če bo nastopila suša. Česen smo sadili v vrsti, deset centimetrov vsaksebi in tako kot čebulo pet centimetrov globoko globino. Tudi pri česnu je razdalja med vrstami 30 centimetrov.

Pred sajenjem domač, pa tudi kupljen sadilni material, namočimo v pripravke iz alg za krepitev odpornosti rastlin. Dobimo jih v specializiranih trgovinah. Lahko pa uporabimo tudi mlačen kamilični ali žajbljev čaj, in česen vanj namočimo čez noč.

Doma pridelan česen je veliko več vreden kot tisti, ki je preletel pol sveta.

Česna in čebulnic ne posadimo v tla, ki so bila nedavno gnojena s svežim gnojem ali pregnojena z dušikom, ker utegne priti do gnitja čebulic. Pozoren je treba biti tudi na to, da čebulčke in česen sadimo s spodnjo stranjo navzdol, ker bodo rastline tako lepše rastle.

Dobri sosedje čebulnicam so korenček, krompir, radič, solata, kumare in jagode.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Nasvet je pripravila PATRICIJA PIRNAT

(prihodnjič: setev stročnic)

---