Na Primorskem vrtičku smo posadili jagode

Primorski vrtiček na Purissimi vse bolj dobiva podobo. Malce barvitosti mu dajejo posajene rastline, iz zemlje pa so pokukale že tudi prve čebulnice. Tokrat smo posadili jagode, da bo pridelek z našega vrta tudi sladek.

Jagode različnih vrst so v naravi razširjene po vsem svetu. Spadajo v družino rožnic (Rosaceae). Najbolj je poznan navadni jagodnjak, ki mu pravimo tudi gozdna jagoda. Jagode, ki jih sadimo v naših vrtovih, pa imenujemo žlahtne ali vrtne jagode.

Že v stari Grčiji in Rimu so jagode omenjali kot divjo zdravilno rastlino. Rdeče jagode znižujejo krvni tlak in delujejo odvajalno. Čaj iz posušenih listov in korenin pomaga pri zlatenici, lajša težave z uriniranjem, čisti ledvice in mehur, lajša črevesne in želodčne težave, blaži oslovski kašelj in astmo ter čisti kri. Vsebujejo fluor, zato jih uporabljajo tudi za beljenje zob. So skoraj brez kalorij, vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, zato so še posebej primerne za shujševalne diete.

Danes so razširjene enkrat rodne in večkrat rodne jagode, ki se med seboj razlikujejo v času cvetenja - zgodnje, srednje pozne in pozne sorte. Cvetenje obeh sovpada s cvetenjem zgodnje poletnih sadnih vrst. Pri večkrat rodnih - mesečnih se cvetenje ponavlja do prvih jesenskih slan.

Priprava na sajenje

Verjetno izmed vseh sadnih vrst jagode pridelujemo na največ različnih načinov: na prostem in v rastlinjaku, v tleh ali zunaj tal, na obdelanih ali s folijo prekritih tleh. Zunaj tal jih gojimo v vrečah, loncih ali koritih, napolnjenih z različnimi substrati.

Jagode potrebujejo s hranili bogata humusna tla, ustrezno kisla in zračna. Sadike jagod potrebujejo blago kisla tla (pH od 5,5 do 6,5) in zmerno količino humusa (3 do 5 odstotkov).

Pomembna je priprava tal, ki zajema uporabo ustreznih (špinača, čebula, por, solata, fižol in soja) in izogibanje neprimernim predkulturam (krompir, paprika, paradižnik, jajčevec, kumare, krizantema ali jagode), drenažo težjih tal, ureditev grebenov ter polaganje namakalne cevi in folije.

Običajno jih sadimo na del vrta, kjer jih bomo izkoriščali tri do štiri leta. Če imamo na vrtu dovolj prostora, posadimo jagode na grebene, visoke vsaj 15 centimetrov. Nanje lahko položimo folijo - črno ali belo, katere vloga je večstranska. Tla se bolj segrevajo, zadržuje vlago, preprečuje rast plevelov, preprečuje izpiranje hranil. Plodovi na foliji so čisti in jih lahko takoj pojemo. Namesto folije lahko uporabimo zastirko iz slame, a jo uporabimo šele, preden začnejo jagode zoreti. Slame ne polagamo spomladi, saj s tem preprečimo ogrevanje zemlje in zaradi tega jagode zorijo kasneje.

Jagode imajo rade gnojenje s kompostom in gnojila primerna za jagodičevje. Malo jih dognojimo tudi med zorenjem. Na prostem jih sadimo od pomladi do jeseni, medtem ko v rastlinjakih v vseh letnih časih. Najbolj primerne temperature za razvoj rastlin so do 25°C. Jagode so samooplodne rastline, vendar je za uspešno oploditev nujno potrebna prisotnost žuželk - ponavadi so to čebele in čmrlji.

Najbolj razširjene sorte jagod

THELMA. Je večkrat rodna, rustikalna, dokaj bujna sorta z velikimi, podolgovatimi plodovi svetlo rdeče barve. Jagode so sočne in dobrega okusa. Sorta začne zoreti 90 dni po sajenju in zori celo leto. Je zelo zgodnja.

DIAMANTE. Je večkrat rodna sorta, bujne rasti. Plodovi so veliki, podolgovati, svetlo rdeči in sijoči. Sorta ima visok pridelek. Plodovi so zelo okusni in čvrsti. Čas sajenja je od spomladi do konca poletja. Ta sorta je tolerantna na zimsko pozebo in večino bolezni.

IRMA. Je večkrat rodna sorta bujne rasti in visoke produktivnosti skozi vse leto. Plodovi so čvrsti, podolgovate oblike, svetlo rdeče barve in sladko kiselkastega okusa. Tolerantna je na najpogostejše bolezni.

ALEXANDRIA. Je sorta večkrat rodne gozdne jagode, ki cveti od maja do oktobra in ima bele cvetove. Plodovi so zelo aromatični v velikosti najdebelejših gozdnih jagod. Ugajajo jim sončna in polsenčna rastišča, zelo bogata tla in pH od 6 do 7. Na kvadratni meter posadimo sedem do deset rastlin.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Bolezni in škodljivci

V spomladanskem času je veliko padavin, temperature so visoke, zato se bolezni zelo hitro pojavijo in razširijo. Jagode so dovzetne za pojav listnih pegavosti (rdeča in bela pegavost). Plodove lahko okuži tudi siva plesen, ki se v ugodnih pogojih hitro širi. Na listih se lahko pojavi tudi pepelovka .

Škodljivi so predvsem polži, proti katerim se borimo na različne načine. Opazimo tudi mravlje, uši in pršice. Nemalokrat nam škodo dela tudi hrošček - jagodov cvetožer. Zagodejo nam lahko tudi drugi hroščki. V času cvetenja samica odlaga jajčeca v popek, s katerim se potem hranijo ličink.

O zatiranju bolezni in škodljivcev bomo več zapisali v enem od prihodnjih nadaljevanj.

Nasvet je pripravila TARIN LOVIŠČEK, univ. dipl. inž. agr.

---