Na Goriškem do 20 stopinj

Kompleksno in vztrajno ciklonsko območje, o katerem smo pisali zadnjič, se je po pričakovanjih v tem tednu vendarle začelo oddaljevati. Toda pred dokončnim odhodom, ko je v ponedeljek najhladnejši del ciklona dosegel naše kraje, se je nestanovitnost ozračja občutno povečala, zato so se pojavljale močnejše padavine, tudi plohe in nevihte. Ponekod je za krajši čas padala tudi toča. Količine dežja so bile ponekod precejšnje.

Anticiklon se še dodatno krepi
Anticiklon se še dodatno krepi 

Za ciklonom so nad našim območjem temperature ostale nizke. Vrzel v zračnem tlaku se namreč do minulih dni nad Balkanom in južnimi predeli italijanskega polotoka ni zacelila. Zaradi razlik v pritisku je nad širšim območjem prevladovala severovzhodna vremenska slika. Z burjo, ki je bila občasno zmerna, je v prizemnih slojih proti nam pritekal za ta čas mrzel zrak.

V Ilirski Bistrici namerili ničlo

Živo srebro se je ponekod nad Slovenijo, pa tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini, v minulih dneh ponoči spustilo do zimskih vrednosti. V Ilirski Bistrici je, denimo, Arso v tem tednu celo nameril ničlo, v Postojni pa dve stopinji Celzija. Le za spoznanje topleje je bilo povečini v sosednji Furlaniji Julijski krajini, kjer pa se je ponekod, zlasti na Goriškem, temperature prav tako mestoma spustile pod tri stopinje Celzija, na Kraški planoti pa malo nad pet stopinj. Ni treba posebej poudarjati, da take temperature ne sodijo v oktober, s težavo bi jih uvrstili tudi v novembrsko normalnost.

Predčasen vonj po zimi

Stalnica zadnjih tednov je bilo prehitevanje časa, nekakšen predčasen vonj po zimi, in to v kar nekaj epizodah in z več pokazatelji. Letošnja jesen ni bila posebno prizanesljiva. Nizke temperature smo beležili že deloma v prvi tretjini septembra, nato še nižje od konca meseca do prvih dni v oktobru, nazadnje pa ob zdajšnji vremenski sliki. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu v sosednji Furlaniji Julijski krajini je v minulih dneh na višini 1500 metrov namerila najnižjo temperaturo +1,2 stopinje Celzija, ničta izoterma pa se je spustila do nadmorske višine 1646 metrov. To bi sodilo v normalno decembrsko dogajanje. Višji sloji so bili v tem tednu do okrog 6 stopinj Celzija hladnejši od dolgoletne normalnosti, ničta izoterma pa je bila do okrog 1200 metrov nižja. V zadnjih dneh se je razlika v višinah malo zmanjšala, ob povečani stanovitnosti pa se je ohladilo prizemlje. Zlasti nočne temperature se še vedno zadržujejo pod normalnostjo.

Z današnjim dnem, ko se bo predvsem v višinah od jugozahoda pridružil anticiklonu deloma subtropski zrak, pričakujemo, da bomo zlasti v dnevnih urah ob prevladujočem sončnem žarčenju postopno namerili kakšno stopinjo Celzija več. Živo srebro se bo ponekod lahko približalo meji 20 stopinj Celzija.

Pogosto je deževalo

Drugi pokazatelj letošnje jesenske ne ravno popolne skladnosti z dolgoletnim dogajanjem so bile padavine. Pogosto deževje, ki ga je Arso med drugim tudi poimenoval “jesensko deževje”, bi bilo namreč bolj normalno v novembru. Oktobrske količine padavin, ko se mesec niti še ni iztekel, marsikje presegajo dolgoletna povprečja. V Boljuncu smo, denimo, doslej namerili 129,2 milimetra dežja, v Trstu je deželna meteorološka opazovalnica FJK namerila 124,4 mm, v Zgoniku pa kar 225,5 mm dežja. Zadnja vrednost sodi med zgodovinske podatke. Navadno je pri nas oktober še razmeroma suh mesec, november pa občutno bolj deževen.

Za vikend bo jasno

Anticiklon, ki se je večji del tedna zadrževal nad nami, se bo ob prihodu toplega višinskega subtropskega zraka še nekoliko okrepil. Danes in jutri bo zato ozračje zelo stanovitno. Burja bo oslabela. Prevladovala bo jasnina, vendar se bo zlasti od jutrišnjega dne ravno zaradi velike umirjenosti postopno nekoliko povečal odstotek vlage, mestoma bo lahko nekaj zmerne oblačnosti. Najvišje dnevne temperature bodo zlasti na Goriškem do okrog 20 stopinj Celzija.

V ponedeljek in torek se bo nadaljevalo podobno vreme, sredi tedna pa bo začel anticiklon nekoliko slabeti in se bodo naši kraji znašli na obrobju ciklonskega območja, ki bo nastalo nad zahodnim Sredozemljem. Z južnimi vetrovi bo začel pritekati nekoliko bolj vlažen zrak, ki bo postopno povečal spremenljivost. BRA


Najbolj brano