Mikrofon na stojalu, povej

Kdo je glasbenik v svojem bistvu? In kakšna je v resnici vloga producenta, ki umetniku kroji “obleko” po njegovi meri? Težka, že kar filozofska vprašanja si je primorski glasbenik in producent Gaber Radojevič iz Studia Parametrik zastavil, ko je spoznal, da je pri svojem delu zašel v slepo ulico. Odgovore nanje že leto in pol išče skozi projekt Sound research (Raziskovanje zvoka). Izvajalce snema izven nemih studijskih sob z enim mikrofonom ali dvema, pri čemer ne išče popolnosti, temveč energijo.

Gaber Radojevič s svojim raziskovalnim sopotnikom - mikrofonom. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Gaber Radojevič s svojim raziskovalnim sopotnikom - mikrofonom. Foto: Tomaž Primožič/FPA

Gaber Radojevič, 39-letni Izolan, je cenjen glasbeni producent, ki v svojem Studiu Parametrik v Prešnici že vrsto let gosti številne izvajalce - od manj znanih do velikih imen slovenske glasbene scene, začenši z njegovo partnerko Leo Sirk in tesnim prijateljem Rudijem Bučarjem. A medtem ko je njegov studio skozi čas vse bolj rasel in so delovni urniki postajali vse daljši, je njegovo zadovoljstvo z opravljenim delom postajalo vse manjše.

“Kot producent sem nehal rasti. Več kot sem delal, slabši sem bil. Nisem več znal prepoznati, kaj mi je zares všeč. Kar je posledica tega, da v studiu gradimo izdelek s pomočjo obilice tehničnih pripomočkov, pilimo ga do popolnosti, pri tem pa se izgublja prava identiteta glasbenika. Kot če prenavljaš staro istrsko hišo in pri tem greš predaleč. Na koncu dobiš nekaj, kar je bolj podobno novogradnji, saj si prekril čisto vse fuge in razbitine,” Radojevič opiše pomisleke, s katerimi se je začel soočati pred nekaj leti.

Gaber Radojevič je z mikrofonom v roki pred letom in pol stopil na pot raziskovanja zvoka in samospoznavanja.

Odgovornost se prenese s producenta na izvajalca

Odločil se je, da bo razčistil zmedo in poiskal pot nazaj k sebi. “Ko sem se vprašal, kaj želim, je moje srce reklo, kupi mikrofon.” In ga je res. Udeležil se je seminarja znanega newyorškega producenta Michaela Brauerja (sodeloval je z glasbenimi velikani, kot so Rolling Stones, James Brown, Aerosmith, Coldplay, John Mayer, Jeff Buckley, Rod Stewart, Paul McCartney, Pet Shop Boys, Bob Dylan ...) ter se obogaten z novim znanjem vrnil domov s še močnejšo željo po raziskovanju. Pred letom in pol je tako nastal projekt Sound research.

Začel je s svojima najbližjima, Leo in Rudijem. Že na prvem snemanju se je zgodilo dvoje. Prvotni namen srečanja - spoznavanje tehničnih posebnosti snemanja z enim mikrofonom - je prešel v sproščeno in zabavno druženje, ki je samodejno priklicalo na dan tisto, kar Radojevič med studijskim delom najbolj pogreša - čustva, energijo, pristnost, iskrenost. Poleg tega se je v odsotnosti mešalne mize odgovornost za kakovost izvedbe prenesla s producenta na izvajalca. “Rudi se najprej ni dobro slišal, zato se je moral presesti. Nato smo ugotovili, da preglasno igra kitaro in jo je začel igrati tiše ... V studiu se vse to da popraviti, medtem ko je med snemanjem z enim mikrofonom vsa odgovornost na izvajalcu,” pojasni producent.

Moya & Vokalna skupina Ardeo med snemanjem v Rodiku pri proizvajalcu gina Eriku Sarkiču.

Snemanja so se nato vrstila drugo za drugim, z enim ali več izvajalci, nekatera v studiu, številna tudi izven njega, denimo v stari izolski občinski stavbi ali pa na prostem, med obiskovalci koprskega festivala Sladka Istra. Radojevič je ob tem vsakič znova ugotavljal, da zvok okolice, ki v njegovem poklicu sicer velja za moteč šum, lahko pravzaprav veliko doprinese k energiji posnetka.

Vsi so vabljeni, da se postavijo pred ogledalo

Doslej so izvedli več kot 40 tovrstnih snemanj, pri čemer je nastalo približno 130 video posnetkov, ki so na voljo za ogled na Radojevičevem youtube kanalu in facebook profilu. Ustvarja, montira in oblikuje jih njegov oče Gorast Radojevič, ki mu ves čas pomaga pri raziskovanju.

Vabila na snemanja so odprta za vse. Pred mikrofonom Izolan gosti najrazličnejše izvajalce, od profesionalcev do popolnih amaterjev, od kantavtorjev do osnovnošolskih bendov, od jazz glasbenikov do metalcev. “Vsi so vabljeni, da se postavijo pred to ogledalo, takšni, kot so, brez popravkov in posebnih učinkov ter brez usmerjanja z moje strani. Večina udeležencev na teh srečanjih zelo uživa, se znebi vseh bremen, vse skupaj deluje nekako terapevtsko, tako na izvajalce kot name,” ugotavlja Radojevič, ki pozitivne učinke raziskovanja zvoka zaznava tudi v svojem vsakdanjem življenju.

Ajda Stina Turek kvartet

“Opazujem svoje odzive v komunikaciji, prepoznavam svoje šibke točke in se tako učim bolje prisluhniti ljudem.” Poleg tega, pravi, se odpira tudi drugim področjem, denimo plesu. “Če hočeš nekoga razumeti, moraš stvari čutiti. Ne moreš delati plesne glasbe, če še nikoli v življenju nisi poskusil zaplesati. Pri tem ugotavljam, da smo sužnji glave in da telo v bistvu že vse zna.” V glasbi in nasploh v življenju smo postali preveč vodljivi, meni Radojevič.

Sodobna tehnologija človeku nenehno ponuja nešteto možnosti in ker jih imamo na voljo, jim ne znamo reči ne: “Pri uporabi računalnikov in telefonov ali pa med nakupovanjem v trgovini - povsod smo postavljeni pred izbiro obilice možnosti. In prepogosto se ne odločamo smiselno, zato ker bi tako čutili, pač pa brezglavo sprejemamo, kar nam je ponujeno. Kdor živi na vasi, bo v petek nakupil hrane za ves vikend, tisti iz mesta pa ne, ker ve, da bo po 'špežo' lahko skočil tudi v nedeljo. In ko gre v trgovino, nakupi stvari za sto evrov, ko pride domov, pa ne more ničesar skuhati, saj ni kupoval, kar je resnično potreboval, ampak je jemal s polic, kar ga je pač pritegnilo. Podobno je v glasbi. Pri snemanju pesmi naredimo več različic, ne le eno. Vokal po potrebi popravimo, ker nam tehnologija to omogoča. Izvajalcem, tudi tistim 'velikim', je postalo samoumevno reči, 'saj boš ti naredil' ali 'saj boš že ti popravil'. Niso oni krivi, tudi sam sem jim to nudil. A tako se je začela izgubljati njihova identiteta in energija. Zato sem se odločil, da grem v obratno smer - najprej pokaži, kdo si, potem pa gremo naprej s produkcijo. In prišel sem do tega, da sem namesto zvoka začel snemati energijo.”

Gaber Radojevič: “Izvajalcem, tudi tistim 'velikim', je postalo samoumevno reči, 'saj boš ti naredil' ali 'saj boš že ti popravil'. Niso oni krivi, tudi sam sem jim to nudil.”

Inkubator sproščene ustvarjalnosti

V zadnjem obdobju je šel še dlje. Na snemanja je poleg glasbenikov začel vabiti tudi druge ustvarjalce - slikarje, fotografe, plesalce ... Projekt Sound research tako počasi prerašča v nekakšen umetniški inkubator, prostor sproščenega ustvarjanja in prepletanja različnih energij. Doslej je med snemanji nastalo kakih deset umetniških del ter ogromno fotografij. Izbor utrinkov, ki jih je v svoj objektiv ujel Izolan Remigio Grižonič, je dobil svoj prostor na razstavi, ki so jo predsinočnjim odprli v Kulturnem domu Izola.

“Mislim, da smo dandanes vsi preveč v krču. Nihče več noče zaplesati, ko začuti muziko, ker misli, da ne zna plesati, nihče noče sproščeno zapeti, ker misli, da ni pevec. To, kar počnem, počnem tudi z željo, da bi se vsi skupaj vrnili k svojemu bistvu, prepoznali, kdo smo, se sprejeli in počeli, kar nam je zares všeč.”


Najbolj brano