Mehurčki, ki povezujejo svet

Mehurčki v vinu povezujejo svet. Z njimi se družimo ob različnih priložnostih, ki so v kulturi Slovencev povezane predvsem s prazničnimi ali posebnimi dogodki. S tem izkazujemo šampanjcem in penečim vinom neko posebno pozornost in status, ki “pijačo kraljev” povzdiguje nad vse druge alkoholne pijače.

Šampanjci zorijo globoko pod zemljo. Foto: Aleš Gačnik
Šampanjci zorijo globoko pod zemljo. Foto: Aleš Gačnik

Šampanjski mehurčki simbolizirajo ne le Šampanjo, ampak več kot tristoletno kulturno, gospodarsko in politično zgodovino Francije. Šampanjski mojstri pravijo, da je v eni steklenici šampanjca več 60 milijonov mehurčkov, toliko, kot je Francozov. Za vsakega Francoza torej vsaj en mehurček!

Številke velikokrat povedo več kot besede: Francijo kot vrhunsko turistično destinacijo sveta je v letu 2014 obiskalo več kot 83 milijonov tujih turistov. Po podatkih DGE - Banque de France predstavlja turizem najpomembnejši ekonomski sektor v državi z več kot 42 milijardami evrov prihodkov, kar predstavlja približno sedem odstotkov BDP. Če k temu prištejemo še 1,1 milijona neposrednih in en milijon posrednih delovnih mest, potem se lahko zavedamo pomena, ki ga imajo za to državo kultura, turizem in tudi gastronomija.

Več kot 10.000 turističnih kleti

Zato ni naključje, da postaja vinski turizem, tudi v deželi, kjer se zdi, da se vino prodaja kar samo po sebi, pomembna razvojna usmeritev na področju vinskega in tudi turističnega sektorja.

V Franciji je več kot 10.000 turističnih vinskih kleti, ki so v letu 2010 privabile neverjetnih 7,5 milijona turistov, med njimi 61 odstotkov Francozov, ostalo pa so bili gostje iz drugih držav. Med njimi prevladujejo Belgijci in Angleži, ki jih je po desetina, sledijo pa jim Nizozemci, Nemci, Američani in Švicarji.

Eden izmed največjih strokovnjakov za vinski turizem in njegovih pionirjev, André Deyrieux kljub izjemnim številkam prijazno opozori na zanimivo dejstvo, da je zaradi občutnega pomanjkanja dediščinskih vsebin ena glavnih strateških usmeritev kreatorjev sodobnega vinskega turizma usmerjena v razvoj takšnega vinskega turizma, ki ne bo temeljil le na “terroirju”, ampak predvsem na dediščini in kulturi vina. In prav to je trend, ki ga lahko prepoznavamo tudi pri razvoju večine drugih evropskih vinskih destinacij, zato kaže v strokovno terminologijo vpeljati nov termin: “kulturološki terroir”, kar bo posebej pomembno za razvoj vinskega turizma.

Šampanja, šampanjci in ženske

Šampanja, ena najbolj razvitih vinskih in turističnih destinacij v Evropi, ima imenitno in glamurozno zgodovino šampanjcev, ki sta jo zaznamovala slavni menih Dom Perignon (1639-1715), glavni kletar iz Hautevillske opatije nad Epernayem, ter za tiste čase izjemno sodoben francoski kralj Ludvik XIV. Pred več kot 350 leti so se rodili mehurčki: kot vsaka velika inovacija po naključju ali napaki, ki je vinski svet obrnila na glavo. Dom Perignon ni postal le pomemben mejnik v svetovni vinarski zgodovini, ampak tudi nosilec blagovne znamke najprestižnejših letnikov iz šampanjske hiše Moët & Chandon.

Spektakularne zgodbe Šampanje in šampanjskih kleti so pisale tudi ženske, zlasti vdove, veuve, ki so s svojo odločnostjo, znanjem, organiziranostjo in diplomatskimi spretnostmi pripomogle ne le k preživetju družin, ampak k uspešnemu razvoju in mednarodni prepoznavnosti šampanjskih kleti. Med njimi velja izpostaviti Nicole Clicquot - Ponsardin, Jeanne Pommery, Mathilde Emilie Perrier in Marie Louise Lanson de Nonancourt. Tudi danes so na čelu nekaterih slovitih šampanjskih kleti ženske, denimo Sophie Signolle pri hiši Gonet in Carole Duval pri hiši Leroy. Na čelu približno šest odstotkov šampanjskih kleti so ženske.

Ob tem ne kaže pozabiti še na pogosto citiran izrek ali v novejšem času marketinški slogan Lily Bolinger: “Šampanjec pijem, ko sem srečna ali žalostna. Včasih ga pijem sama, ko pa imam družbo, pa menim, da mora biti na mizi. Srkam ga, ko sem lačna, ali ga pijem ob hrani. Drugače se ga ne dotaknem. Razen takrat, ko sem žejna.” Ali razmišljanje Coco Chanel, da “pije šampanjec takrat, ko je zaljubljena in tudi takrat, ko ni”. Med vsemi izreki in modrostmi, ki so jih izustile ženske ob pitju šampanjca in o njem, je zagotovo najpogosteje citirana legendarna misel Madame Pompadour, ljubice francoskega kralja Ludvika XV.: “Šampanjec je edina pijača, po pitju katere je ženska še lepša!”

Čaščenje in kulturo šampanjca soustvarjajo zgodbe, ki jih potrebujeta tako vinski kot turistični sektor. Pripovedovanje zgodb o šampanjcih, šampanjskih kleteh in šampanjskih družinah sodi med temeljne postulate vinskega turizma Šampanje.

Največ šampanjca spijejo Francozi

Klasični francoski šampanjec je pridelan iz treh sort grozdja: modrega pinota, ki mu da moč in trdnost, pinot menuirja, ki mu da cvetico in sadnost, ter chardonnayja, ki mu da eleganco. Šampanja ima 35.000 hektarjev vinogradniških površin, kar je skoraj enkrat več, kot je vinogradov v vsej Sloveniji. V Šampanji letno pridelajo 309 milijonov steklenic šampanjca, od tega jih ostane v Franciji približno 171 milijonov. Največ steklenic prodajo v Veliko Britanijo (32,4 milijona), ZDA (17,7 milijona), Nemčijo (12,4 milijona), Japonsko (9,1 milijona) ... Za primerjavo: po besedah vinskega poznavalca in sekretarja Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije Bruna Gaberška, je v Sloveniji približno 150 proizvajalcev penin, letna poraba pa je nekaj manj kot 4 milijone steklenic. Trend napoveduje rahlo naraščanje, vsako leto za okoli 1,5% (vir. IWSR).

Oznaka kakovosti Vinogradi & Odkritja

Velika prelomnica na področju organiziranosti in kakovosti vinskega turizma v Franciji je nacionalna oznaka kakovosti Vinogradi & Odkritja (Vignobles & Découvertes), ustvarjena leta 2009 z namenom, da se lahko izpostavi tisto, kar je najboljše na področju vinskega turizma Francije. Za potrošnika je zagotovilo, da bo deležen odličnih storitev in, kar še posebej izpostavljajo, kakovostnega sprejema in gostoljubja v različnih jezikih. V to nacionalno shemo kakovosti je, kot največji ponudnik, vključena tudi Šampanja z več kot 450 deležniki vinskega turizma z izbranimi in nagrajenimi storitvami, pa naj gre za obiskovanje kleti, vinskih prireditev in festivalov, za restavracije, območja dediščine, muzeje in druge prostočasne aktivnosti.

Znak kakovosti podeljujeta za obdobje treh let Ministrstvo za turizem in kmetijstvo z namenom, da se potrošnik lažje orientira na vinsko turističnem trgu s sicer močno razpršeno in raznovrstno ponudbo ter da posledično lažje prihaja do kakovostnih vinsko turističnih produktov. S tem pa se krepi tudi prepoznavnost in ugled celotne destinacije. Sistem kakovosti Vinogradi & Odkritja temelji na odlično razčlenjenih kriterijih za posamezne deležnike vinskega turizma: vinarje, nastanitve, restavracije, mesta dediščine... In prav zato bi kazalo omenjen sistem kakovosti in organiziranosti vinskega turizma v Franciji na prilagojen način vpeljati tudi v vinsko turistični prostor na Slovenskem.

Kandidatura Šampanje za listo Unesco

Za vzor si lahko Šampanjo vzamemo tudi v primeru, ko gre za pripravo kandidature za uvrstitev in vpis na Unescovo reprezentančno listo dediščine sveta. Njihova uradna vloga temelji na identiteti edinstvene vinorodne krajine ter izbranih šampanjskih kleti. S takšno celostno kandidaturo želijo povezati urbane in ruralne prostore, kot tudi šampanjsko podzemlje v obliki mreže šampanjskih kleti. Vlagatelji kandidature se še kako dobro zavedajo globalnih promocijskih učinkov blagovne znamke Unesco, s pomočjo katere se bo status in pozitivna podoba regije le še okrepila,prav tako sloves šampanjcev. V pridobitvi statusa vidijo tudi nove priložnosti za razvoj še bolj kakovostnih oblik turizma. Ob kandidaturi velja izpostaviti pravcato kampanjo za pridobitev kandidature: slavna “avenija šampanjcev” v Epernayu je preplavljena z zastavami in transparenti, ki pozivajo ljudi k podpori kandidaturi. Organizirajo številne komunikacijske in PR aktivnosti, zbirajo pisma podpore tako na tradicionalni način, kot tudi v obliki posebnih spletnih aplikacij. In navsezadnje, pridobiti je mogoče status ter kartico Ambasadorja kandidature. Z vsemi aktivnostmi bi radi dosegli čim večjo ozaveščenost prebivalstva in množično podporo oddani vlogi.

Mednarodna konferenca o vinskem turizmu
2015 je leto številnih znanstvenih in strokovnih konferenc s področja vinskega, kulinaričnega oziroma gastronomskega turizma. Navsezadnje, tudi glavna tema letošnjega EXPO v Milanu je povezana s hrano in njenimi tisočerimi pomeni, v povezavi z znanostjo, umetnostjo, oblikovanjem …
Reims v Šampanji pa je bil prizorišče Mednarodne konference o vinskem turizmu z več kot 250 udeleženci iz 40 držav sveta. Koncept konference temelji na predavanjih vrhunskih strokovnjakov z vsega sveta iz akademskih, gospodarskih in javnih krogov, na delavnicah ter sejemskih predstavitvah vinsko-turističnih destinacij in ponudnikov. Pomen teh konferenc iz leta v leto narašča, kar sovpada z izjemno rastočim pomenom in gospodarskim vplivom, ki ga prinaša vinski oziroma gastronomski turizem kot presek med sektorji kmetijstva, gospodarstva in kulture. Med številnimi odličnimi referati velja izpostaviti nekaj zanimivih poudarkov Tatiane Livesey (Winerist), ki je predstavila izsledke zanimive mednarodne raziskave o vinskem turizmu in profilu vinskih turistov, ki jih ne zanimajo le največje turistične atrakcije posameznih krajev in destinacij, ampak strmijo po lokalnih izkušnjah. Želijo več avantur, več avtentičnega, več gurmanskih izkušenj, zlasti tistih, ki so vezane na lokalne vinske in kulinarične posebnosti. Želijo zgodbe o vinu, o pridelovalcih vina in vinskih kleteh in jih vino samo po sebi ne zanima.

Izkušnje in izzivi

Bolje, ko bomo poznali identiteto Evrope, lažje bomo razumeli in vrednotili naše lokalne posebnosti, našo dediščino in kulturo, tudi vinsko in kulinarično. In prav nič drugače ni z razumevanjem vinskega turizma, kot zvrsti gastronomskega in kulturnega turizma, ki v zadnjih desetletjih doživlja izjemno razvojno rast v številnih vinorodnih regijah sveta. Vse bolj tudi na Slovenskem, četudi z bistvenimi razvojnimi razlikami po posameznih vinorodnih regijah.

Naši prvi koraki morajo biti usmerjeni v podrobno analizo razmer na slovenskem vinsko-turističnem oziroma gastronomskem trgu ter v oblikovanje celostne lokalne razvojne strategije in ukrepov, ki morajo biti usmerjeni tako k mednarodnim trendom in povpraševanju na globalnem turističnem trgu, kot tudi k naši gastronomski dediščini in kulturi. Veliko se lahko podučimo iz izkušenj ter uvajanja dobrih primerov iz francoske prakse v slovensko kmetijsko, gospodarsko in kulturno politiko. Zdi se, da bo prihodnost vinskega turizma v vse večji meri odvisna prav od kulturnega konteksta, saj vino ni le ena izmed alkoholnih pijač, ampak pomemben identitetni simbol evropske kulture.

ALEŠ GAČNIK

(predstojnik katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino na Fakulteti za turistične študije - Turistici)


Najbolj brano