Marelice budijo slast in strast

O marelicah je bilo prelitega že veliko črnila in potrošene veliko tiskarske barve. Tudi sama sem o tem že marsikaj napisala. A ko začnem jesti marelice, mi gredo tako v slast, da me zgrabi strast in ne morem nehati, podobno kot pri češnjah.

Na vso srečo so marelice kot nalašč za krepitev mladosti, ki ji leta kradejo svežino. In ker se to dogaja vsem, tudi vam, drage bralke in bralci, se kar strastno zakopljite v košaro z marelicami in se prepustite, da vas zaobjame slast. Do zadnje marelice!

Naj vam prišepnem: sama sem jih danes kakšen kilogramček skrila na varno, saj je podobna strastna sla zasužnjila tudi mojega soproga ... Le kaj bo, če se bo preveč pomladil?! No, šalo na stran, pa čeprav je vse res!

Debeli flokar

Pozorni bralci veste, da sem pred kakšnim mesecem dni pisala o briških “črešnjah”, ki sem jih takrat hlastno obirala na novinarskem dnevu na kmetiji Mavrič v Kojskem v Goriških brdih. Navdušenje je bilo menda čutiti tudi iz prispevka, so mi rekli. In gospodar Aleksij se mi je očitno skušal odkupiti s košaro marelic. Korupcija, boste rekli, kmečka korupcija! Oooh, to pa ne, ker ne bom pisala o njem, marveč o njegovih, pravzaprav briških avtohtonih marelicah sorte debeli flokar.

Nekje sem zasledila podatek, da je po svetu veliko sort marelic; samo v našem okolju naj bi jih bilo približno 40. Večina novejših, modernih sort, je bila selekcioniranih in vzgojenih tako, da uspevajo v vsem zmernem pasu, severno in južno od ekvatorja. Bogato obrodijo in so manj občutljive na vremenska nihanja, le sonca mora biti veliko. Starejše sorte so bolj lokalno omejene ter zato bolj redke in prilagojene samo na območje, ki jim je dobro znano.

To velja tudi za sorto debeli flokar, ki utegne izumreti, če ne bomo poskrbeli zanjo. Gojijo jo pravzaprav samo še v Goriških brdih, in to samo redki kmetje, ki imajo posluh za te vrste dediščino ali narodovo blago, kot pravimo. Tudi v Brdih se namreč večina sadjarjev usmerja samo v gojenje modernih sort, ki so bogato rodne in prinašajo več dobička na kilogram žive teže.

Marelice (po latinsko Prunus armeniaca) so bile sprva doma le na Kitajskem, a so se kot sladke neveste hitro razširile po vsem svetu. Sodijo v družino rožnic (Rosaceae) in so v sorodu z breskvami, hruškami, slivami in jabolki.

Koščičast sadež ima enako ime kot drevo in žametno lupino izrazite svetlorumene do oranžne barve. Meso je sočno in ravno dovolj kiselkasto, da je prijetnega okusa. Pri izbiri se ne moremo ozirati na barvo sadežev, saj so nekatere sorte bolj rdeče, druge bolj blede barve, a dobre so oboje. Vse opisano velja tudi za briško sorto debeli flokar, čeprav se te marelice že na daleč loči, ker so večje in debelejše kot druge. In od tod tudi pridevnik “debeli” pred imenom.

Ni znano, od kod natančno flokarji izvirajo, saj jih prva črka “f” verjetno uvršča v kraje severno od naše domovine. Nekateri domnevajo, da so kot avtohtona sorta najprej nastali na Ogrskem oziroma današnjem Madžarskem. Naj bo kakorkoli, v Goriških brdih so flokarji navzoči že vsaj od časov Marije Terezije, če ne prej, zato jim tudi lahko pripišemo avtohtonost.

Zakaj izginja iz sadovnjakov?

Debeli flokar je posebnež, saj rodi samo vsako drugo leto, vmes pa počiva. Toda prav zato bogato obrodi. Marelice debelega flokarja so namreč debelejše od navadnih, pri strani rahlo stisnjene in spodaj zaobljene, proti vrhu pa komaj zaznavno koničaste. Kožica je izrazito rumenooranžne barve, na sončni strani rožnata s temnejšimi pikami karmin rdeče do škrlatne barve. Meso je oranžno, sočno, prijetno sladko s kislim priokusom in precej aromatično, ravno dovolj, da draži brbončice.

Sama nisem vedela, a ko sem v svoji okolici razglasila, kakšno darilo sem prejela, je završalo od zavisti. Mnoge gospe so mi zatrdile, da so debeli flokarji najboljša sorta marelic za marmelado, pa tudi na krožniku ne zdržijo dolgo, ker se jih prsti vseh navzočih hitro oprimejo. To sem vedela tudi sama!

Marelice so najboljši vir, naravnost rekorder po vsebnosti vitamina A in karotenoidnih snovi. Oboje najdemo tako v kožici kot v mesu. In v naših flokarjih je vsega še več, ker je imelo drevo leto dni počitka in priprave na nov, krepak plod. Med karotenoidi prevladujejo betakaroten, gamakaroten, kriptoksantin, likopen in drugi, ki so vsi po vrsti najmočnejši antioksidanti. Ti antioksidanti plodove ščitijo vse leto, saj tudi suhe marelice ne izgubijo svojih zaščitnih snovi, le vodo.

Poleg vitamina A imajo marelice tudi veliko vitamina C, celo več kot pomaranče in mandarine. Pa tudi drugih vitaminov, med njimi tistih iz skupine B, je več kot v marsikaterem drugem sadežu. Med rudninskimi snovmi prevladuje kalij, ki je izredno dober za srce in zoper višji krvni tlak. Zraven so tudi kalcij, fosfor in železo.

Za lepo kožo

In med vsemi svežimi poletnimi sadeži marelice - julij je njihov mesec - najbolj polepšajo kožo, lase in nohte. Prav tako pozitivno vplivajo na presnovo in boljši vid.

Čeprav so sladke, imajo malo kalorij in veliko vlaknin. V stotih gramih marelic je v povprečju samo 54 kilokalorij ali 306 kJ. Hkrati pa nam ti sadeži dajo veliko izkoristljive energije, saj vitamin B3 poskrbi, da hrano dobro pokurimo. To pomeni, da marelice pomagajo hujšati. Če jih kombiniramo še s (kozjim) sirom ali sirotko, bomo imeli energije na pretek.

Ker imajo marelice veliko salicilne kisline, so naravno zdravilo zoper migreno in glavobol. Ste vedeli, da sedem marelic deluje enako močno kot aspirin? Mnogi viri navajajo, da marelice preprečujejo raka. Te trditve temeljijo na ugotovitvi, da je v njih tudi kalcijev D-glukarat. To je oblika glukarične kisline, ki v jetrih skrbi za nevtralizacijo presežkov estrogena in drugih steroidnih hormonov, zato resnično lahko preprečuje nastanek raka na dojkah, materničnem vratu, jajčnikih in na prostati pri moških.

Prav tako marelice vsebujejo geraniol, klorogensko kislino in kvercetin, ki jih tudi uvrščajo med snovi, ki preventivno delujejo proti raku. Omenila sem že suhe marelice, ki jih lahko uživamo vse leto. Tiste rjave barve, ker so nežveplane, so celo bolj prebavljive od svežih, kar koristi bolnikom z okvaro jeter.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje.

Recept za šolarje na počitnicah

Prejšnji teden sem predlagala mladim šolarjem na počitnicah, naj tudi sami kaj postorijo v kuhinji. Danes jim ponujam preprost recept za marelično marmelado iz debelih flokarjev, ki si jo lahko namažejo na palačinke.

Potrebujemo: marelice sorte debeli flokar (več kot jih bo, več bo marmelade!), za desetino količine marelic navadnega ali želirnega sladkorja.

Pripravimo: marelice izkoščičimo in v loncu kuhamo. Ves čas mešamo. Že kmalu dodamo sladkor in kuhamo na zmernem ognju, toliko, da brbota (približno deset minut). In marmelada je pripravljena! Če je to res, preverimo tako, da je nekaj kanemo na krožnik. Če se kapljice ne razlezejo, so marelice postale marmelada. Pozor: ker je postopek vroč, naj šolarji to delajo ob pomoči mame, tete, ali kake druge odrasle osebe!

Ko bodo imeli v šoli naporen dan, morda bodo pisali matematiko, naj si privoščijo zajtrk s kruhom in marelično marmelado, in videli bodo, da bo ocena višja. Marelice v marmeladi, suhe ali kar tako, namreč spodbujajo logično mišljenje.

---