Liza je ferrari med školjkami

“Ko se je v stanovanju nabralo toliko školjk, da se nismo mogli več niti obrniti, in so polži, ki jih je sin Jan prinesel z raziskovanj, začeli lesti po stenah, smo morali nekaj ukreniti. Padla je zamisel, da odpremo muzej školjk in polžev,” se začetkov pred petimi leti spominja Pirančan Slobodan Simič Sime iz zavoda Mediteranum.

Še nekaj časa je trajalo, da so našli primeren prostor, jeseni 2011 pa je zavod Mediteranum odprl prvi konhilarij pri nas, to je muzej mehkužcev. Ljubiteljstvo Jana Simiča je s tem preraslo v strokovno delo. Rezultat je vrhunska zbirka v prvem nadstropju stavbe pri Hotelu Tartini v Piranu z več kot 3000 lupinami školjk in polžev, podprta z animacijami in tridimenzionalnimi podobami notranjosti polžjih hišic.

Zadnja pridobitev, jagoda na smetani ji pravijo, je orjaška školjka zeva (Tridacna gigas), ki tehta kar 150 kilogramov in ima en meter premera. “Je ena največjih na svetu. Podobne sploh ni več mogoče dobiti, saj so te školjke, ki živijo v plitvinah toplih morij od Rdečega morja do Avstralije, zaščitene,” pravi Slobodan Simič Sime. A Zeva Liza, kot so poimenovali orjakinjo, prihaja še iz časov pred tem. Pred 40 leti jo je novinar, ki je raziskoval območje Indopacifika, pripeljal v Milano, vsa ta leta pa jo je imel v svoji hiši njegov sin. “Nekdaj so manjše polovice takšnih školjk uporabljali za blagoslovljeno vodo v cerkvah, zdaj pa jih je mogoče videti le v redkih muzejih po svetu. Izredno redko je mogoče videti celo školjko, torej obe njeni polovici,” pojasnjuje.

Ker so orjaške zeve tako velike in živijo tudi do 150 let, v njih nastanejo tudi največji biseri. Rekorder je 6,5-kilogramski biser s 24 centimetri premera, imenovan Alahov biser, ki so ga našli v školjki na Filipinih. Ocenjujejo, da je vreden 93 milijonov dolarjev.

Poceni pa ni bila niti Zeva Liza. Koliko je stala, v zavodu Mediteranum ne želijo govoriti, dosegajo pa cene takšnih školjk več tisoč evrov. Nakup jim je omogočil denar EU iz razpisa za razvoj ribištva, na katerem je muzej dobil 59.000 evrov. S tem denarjem so poleg orjaške školjke kupili še več kot 300 drugih redkih primerov, v muzeju pa postavili elektronske mikroskope, ki razkrivajo, koliko školjkic se skriva v pesku na plaži. “Z muzejem smo v le treh letih dosegli to, kar smo si zastavili za sedemletni cilj. Zdaj imamo nove izzive. Poiskati bomo morali precej večji prostor, saj 70 kvadratnih metrov ni dovolj za tako obsežno zbirko,” pravi Sime.

Potrebovali bi vsaj 200 kvadratnih metrov, da bi lahko posebej razstavili tudi vse školjke in polže iz slovenskega oziroma Jadranskega morja. V njem živi približno 400 vrst, večina pa na prvi pogled ni tako privlačnih kot tropske, ki so bolj pisanih barv, a vseeno zanimiva.

Nad njimi so navdušeni tudi obiskovalci, letos so jih našteli 7000. Eden od šolarjev, ki so si muzej ogledali med izletom, je tako v knjigo vtisov napisal: “Če bi prodali muzej, bi lahko kupili ferrari enza, vendar ne naredite tega, ker so školjke super.”

Zbirka, ki je med večjimi v Evropi, je deležna tudi pozornosti strokovnjakov. “Iz Irske in Nemčije so prišli, da bi si ogledali redko vrsto polža, ki je bila do nedavnega še neznana, saj živi tako globoko v morju, da so lupine našli le v želodcih globokomorskih rib, ko so prišle na površje,” pravi Sime. Družino zbiratelja školjk iz Francije, pa je zbirka tako navdušila, da je postala pokroviteljica muzeja. Takšne pozornosti ji še ni namenila Slovenija, zato v zavodu Mediteranum upajo, da bodo v prihodnjih letih deležni tudi pomoči iz državnega proračuna. Nenazadnje Čarobni svet školjk ni le prostor, kjer obiskovalce navdušujejo velike in majhne, pisane in bele, drage in vsakdanje lupinice, pač pa tudi izobraževalno središče o mehkužcih. Teh je na svetu kar 200.000 vrst, kar jih po pestrosti uvršča na drugo mesto za žuželkami.

HELENA RACE

---