Kure, ki bi potrebovale šal

“Začelo se je z vprašanji starejših ljudi, zakaj nimam golovratih kokoši, ki so se jih spomnili iz otroških časov. Pa sem začel spraševati, raziskovati in predlani ustvaril prvo družino,” pripoved o kokoših golovratkah začenja znani gojitelj perjadi Goran Kinkela iz Podbež. V Brkine in Istro je tako po najmanj 50 letih znova pripeljal kokoš, ki nosi jajca bistveno dlje od sodobnih hibridnih pasem.

PODBEŽE > “Golovratke sem poznal že od nekdaj, od takrat, ko sem se začel ukvarjati s perjadjo. Nikoli pa se mi niso zdele nekaj posebnega,” pripoveduje Goran Kinkela, ki skupaj z družino na svoji kmetiji “Pri Štefanovih” v Podbežah že vrsto let goji perjad in številne druge male živali. Ko je od starejših obiskovalcev, ki so hodili k njim na oglede živali, slišal vedno več vprašanj, zakaj nima tistih starinskih, golovratih kokoši, ki so se jih spomnili iz otroštva, pa je začel raziskovati.

“To je bilo pred petimi leti. Začel sem spraševati starejše ljudi po brkinskih in istrskih vaseh ter ugotovil, da so bile golovrate kokoši v tem prostoru včasih nekaj povsem običajnega,” je povedal. Takrat se je odločil, da jih bo začel gojiti tudi sam, delno zaradi nostalgije, delno zaradi jajc. “Po naših vaseh ni bilo nobene več, pa tudi na razstavah pri nas jih nisem opazil. Opazil sem jih na neki razstavi v Avstriji, navezal stike in v Italiji kupil tri kokoši, z Madžarske pa nabavil petelina,” se spominja svojih začetkov z golovratkami pred dvema letoma.

Na inštitutu Roslin univerze v Edinburghu na Škotskem so odkrili, da so goli kokošji vratovi rezultat naključne genske mutacije, ki izzove hiperprodukcijo molekul BMP 12. Ko so biologi zarodku običajne kokoši dodali molekulo BMP 12, so se iz jajc izvalili piščančki z golimi vratovi. Z dodatnimi analizami so še ugotovili, da je kokošji vrat občutljiv za molekulo zato, ker zaradi vitamina A vsebuje koža na vratu največ kisline. Kislina pa povečuje učinek BMP molekul in zato na kokošjih vratovih sploh ne zraste perje. Prvi znani podatki o mutaciji so se pojavili pred približno sto leti v severnem delu Romunije.

Tri Italijanke in en Madžar

S tremi italijanskimi kokošmi in madžarskim petelinom je tako predlani v Brkine znova pripeljal prvo družino golovratk. Danes ima dve družini, golovratke pa je znova razširil po drugih vaseh v Brkinih in širše. “Nekaj jih je šlo na Pregarje, na Kovčice sem dal jajca, pa so jih zvalili sami, nekaj so jih vzeli iz drugih krajev Slovenije. Danes jih ima zagotovo že več kot deset družin,” je povedal Kinkela.

Golovratke so vseh barv, od belih, rjavih, grahastih, do pepelnatih in črnih. “Kot pri drugih kokoših je tudi pri golovratkah dominantna črna barva. Če imaš črnega petelina, boš imel večinoma črne piščance,” razlaga Kinkela. Po barvi se razlikujejo tudi njihova jajca, ki so lahko svetlo ali temno kremasta.

Najbolj očitna značilnost golovratk so seveda njihovi goli vratovi. Ko so še mlade, so skoraj beli, ko spolno dozorijo, pa postanejo škrlatno rdeči. “Ene so bolj gole, druge manj, v tem času pa so bolj gole, ker menjavajo perje. Pozimi so nekoliko bolj poraščene, kot vse kokoši,” pravi Kinkela.

Kinkela doslej še ni uspel ugotoviti, od kod so golovrate kokoši prišle v Brkine in Istro. Glede na v strokovnih krogih uveljavljeno dejstvo, da je njihova domovina Transilvanija (zahodni in osrednji del današnje Romunije), sklepa, da so jih s seboj prinesli poromanjeni Vlahi, ki so najprej naselili nekatere predele Dalmacije, v začetku 16. stoletja pa so se ustalili v nekaj vaseh Čičarije in severovzhodne Istre. Brkinom najbližja romunsko govoreča vas so Žejane, streljaj od meje pri Starodu. “Nameravam pa to podrobneje raziskati. Najprej bo treba v Žejane do starejših ljudi, ki še poznajo zgodovinski spomin svojih prednikov,” pravi Kinkela.

Niso instant kokoši

In zakaj veljajo golovratke za boljše od sodobnih hibridnih pasem? “V bistvu je to odpornejša prvinska dvoriščna kura, ki nosi jajca bistveno dlje od hibridnih pasem,” razlaga Kinkela. “Odpornejša je na bolezni, v naravi se znajde bolje od drugih kokoši in brez težav najde hrano. Njena bistvena prednost pa je, da nosi jajca enako intenzivno več let, tudi pet ali več. Hibridne pa nosijo odlično prvo leto, nato pa vedno slabše. Golovratka pa tudi vali sama. Pri hibridnih kokoših vali mogoče ena od sto.”

Golovratke znesejo 220 jajc letno, če jih hranimo z naravno hrano. “Če bi jim dajali krmo za nesnice, bi gotovo tudi one znesle več jajc, ampak to ni bistvo golovratk. Če bi povzeli v enem stavku, so bolj skromne in bolj pridne starinske domače kokoši,” pravi Kinkela.

DANIJEL CEK

---