Kraj, kjer niti v megli ni dolgčas

Smučarski center Tauplitz na avstrijskem Štajerskem ne sodi niti med brezmejne niti med mondene raje zimskih športov pri severnih sosedih. Tudi s svojo okolico in ponudbo pa ponuja zelo pisana doživetja, tako pozimi kot poleti.

Res smola. Smučarskih vtisov s prvega obiska v smučarskem središču Tauplitz na avstrijskem Koroškem žal nimamo. Dva dneva potrpežljivega čakanja, da se s smučišč na višini od 900 do 1965 metrov dvigne gosta megla, sta bila prekratka.

Prav nič krivi gostitelji iz turistične organizacije Ausseerland so se seveda znašli v zadregi. Kar so nam povedali in smo videli prek elektronskih video pomagal, pa tudi iz pripovedovanj tistih, ki so smučarski Tauplitz že doživeli, nas je prepričalo, da se splača še kdaj poskusiti. Sploh po tistem, ko smo ugotovili, da je mogoče za smučanje izgubljeni čas prav prijetno izkoristiti.

Za nas še vedno veliko smučišče

Tauplitz sicer ni eno od imen, ob katerih se spričo njihovih razsežnosti in razkošja ponudbe ljubitelji smučanja zdrznejo. Za naše razmere pa je še vedno velika stvar. Če za primerjavo vzamemo naše zelo spodobno Cerkno: Tauplitz premore približno 40 kilometrov smučarskih prog s skoraj 20 sedežnicami in vlečnicami ter z gondolsko žičnico. Cerkno pa ima 18 kilometrov prog, na katerih smučarjem streže osem naprav. Seveda ne gre za to, da bi slovenske smučarje odvračali od Cerknega in drugih slovenskih smučišč, takšne so pač številke.

Številke iz Tauplitza pa slovenskih smučarjev očitno ne prepričajo. Na avstrijskih smučiščih smo sicer dokaj množična in dobrodošla klientela, v Tauplitzu pa še ne. “Približno polovica gostov, pri čemer govorimo tudi o poletnih, je Avstrijcev, četrtina Nemcev, potem pa se vrstijo Čehi, Madžari in Nizozemci,” nam je povedal direktor turistične organizacije Ausseerland Ernst Kammerer (mimogrede, pred kratkim se je mudil v Novi Gorici in v Brdih). Slovencev je malo zato, ker če že gremo smučat na tuje, gremo raje na večja prizorišča, se strinja z našim pojasnilom.

Smučišča nad Tauplitzem ležijo na pretežno sončnih terasastih legah. Široke proge smučarju omogočajo svobodno gibanje v belem objemu, ustrezajo vsem okusom in zahtevam. Prvo vlečnico so postavili že leta 1937 in ves čas stopali v korak s časom, nam je povedal naš spremljevalec Bernhard Michelitsch, vodja marketinga smučišč in žičnic. V letih 2001 do 2003 so izpeljali projekt Novi Tauplitz, leta 2010 so ga še nadgradili, vmes (leta 2005) pa postavili sodobni zasneževalni sistem. Na smučišče je moč iz doline z gondolsko žičnico ali iz turistične vasi Tauplitzalm s tisoč posteljami na nadmorski višini 1650 metrov.

Raj za smučarske tekače

Kot rečeno, nam je bilo v tistih dveh dneh vse to nedosegljiva, zato pa ... bi lahko izbrali na primer smučarski tek. Samo na območju Tauplitza je na voljo 47 kilometrov tekaških prog, ki so povezane s progami v Bad Mitterndorfu (112 kilometrov) in Kainischu (več kot 23 kilometrov).

V Bad Mitterndorfu, kjer smo bivali, se je mogoče zateči pod streho velikega bazena s termalno vodo, katerega del sega tudi na plano, v zasneženo pokrajino.

Prijetni so tudi izleti v okoliška slikovita mesteca. Denimo v Bad Aussee, kjer se nahaja geometrično središče Avstrije, ki je svojevrsten dvojček naših Vač. Označuje ga slovita zvezda avtomobilske tovarne Mercedes. Tam je bil namreč doma avstroogrski diplomat Emil Jellinek, ki je leta 1900 tovarnarju Daimlerju naročil kar 36 avtomobilov in ob tem zahteval, da nosijo ime njegove hčerke Mercedes. Nadaljevanje zgodbe je znano.

Zgodovina neslavne preteklosti

Iz zanimivega razloga velja skočiti do jezera Toplitzee. Jezero je globoko in vanj naj bi nacisti potopili naropane dragocenosti. Zaklad so že večkrat iskali, a ga niso našli. Ljubiteljskim iskalcem zakladov je to početje za vsak primer strogo prepovedano. Jezero je bilo med vojno tudi poligon za preizkušanje globinskih vodnih min.

Tu se zgodba o zakladih ne konča. Nacisti so v begu pred prodirajočimi Rusi v streljaj oddaljenem Altauseeju minirali vhod v tamkajšnji rudnik soli. Vanj so pred tem pripeljali nakradene umetnine neprecenljive vrednosti, dela največjih mojstrov likovne umetnosti. Po resničnih dogodkih reševanja tega bogastva je bil posnet film Varuhi zapuščine, v katerem igrajo George Clooney, Matt Damon, Cate Blanchett ...

In ko smo že pri filmu - v času našega obiska se je tam okoli motal Daniel Craig v vlogi Jamesa Bonda, ki ga pričakujemo v novem akcijskem spektaklu. Kje je bival, je bila strogo varovana skrivnost.

Mi smo zatočišče dobili v hotelu Landhaus Schloss Grubegg v Bad Mitterndorfu. V grajski hiši, postavljeni leta 1591, doživiš avstrijsko Štajersko v malem. Zakonca Gabi in Michael Floymayr sta se pred petimi leti vanjo zaljubila, jo delno obnovila in opremila s štajersko kulturno dediščino. Prostora je veliko, a lastnika sta želela gostom ponuditi družinsko vzdušje v le desetih sobah. Ko turistov ni, hišo napolni številna družina Gabi in Michaela in na duri takrat pripnejo napis Hotel Mama. Zakonca pa sicer rada prihajata na oddih k nam, v Piran.

Kulm pa je tudi slovenski

Kjerkoli smo že jedli, v koči ali v restavraciji, so nam na mizo prinašali okusne štajerske dobrote. Ker ni bilo smučanja, so nas izdatno pitali s smučem, okusno ribo, podobno naši postrvi.

Kot rečeno, Slovenci redko zahajamo v tiste kraje. Vsaj enkrat letno pa se Tauplitzu vendarle v dokaj velikem številu približamo. Nedaleč stran je namreč Kulm s smučarsko velikanko, na kateri tako uspešno letijo naši orli.

Če bomo Slovenci Tauplitz naposled “odkrili”, ne bomo razočarani niti v toplejših mesecih. Ljubitelji narave, pohodniki, planinci, kolesarji, gostje termalnih kopališč ... nenazadnje ponudnikom prispevajo približno polovico turističnega iztržka.

DAVORIN KORON

---