Konopljino olje: pomaga ali ne?

V vsakem uredništvu so veseli in tudi mi smo, če nam zastavljate vprašanja. Tedaj zares vemo, da se vas vsebina dotakne. Žal smo vedno omejeni s prostorom in časom, zato vsem ni mogoče takoj odgovoriti in kar nekaj vprašanj je, na katera še nismo. A bomo.

Bralec Erik iz Šempetra pri Gorici je nekako povzel vprašanja številnih glede konopljinega olja. Čudi se, kako je mogoče industrijsko konopljo uporabljati v prehrani in izkoriščati njene zdravilne učinke. Potem navaja, da so v prodajo konopljini piškoti, pa konopljino olje ter se sprašuje, če je res konoplja oziroma marihuana tako zdrava pri rakavih obolenjih, o čemer obstaja celo knjiga. Podobno se sprašujejo tudi drugi; nekateri menijo, da je konopljino olje trenutno zelo moderno in privlačno prav zaradi pridiha skrivnostnosti. Res je.

Konoplja je prišla iz Azije

Konopljino olje pridobivamo iz rastline navadna konoplja (Cannabis sativa L. var. sativa). Čeprav si znanstveniki niso enotni, koliko vrst je v rodu cannabis, prevladuje prepričanje, da gre za eno vrsto z dvema zvrstema ali podvrstama. Konopljo za vlakna, seme in olje imenujejo navadna konoplja (Cannabis sativa L. var. sativa), njeno sorodnico za pridobivanje droge pa indijska konoplja (Cannabis sativa L. var. indica), ki uspeva samo v toplih krajih, ne pa tudi pri nas. Torej ne gre za eno in isto rastlino, marveč sorodno, a je zaradi ene grešnice na slabem glasu vse sorodstvo.

Pradomovina konoplje je območje zahodne Himalaje do Aralskega jezera in Kaspijskega morja. Gojene oblike so nastale iz samorasle konoplje (Cannabis sativa L. ssp. Spontanea) s selekcijo rastlin in prenosom na druga geografska, klimatska in pedološka območja. V četrtem tisočletju pred našim štetjem so Kitajci iz stebel konoplje izdelovali papir; še nekaj tisočletij starejša sta preja iz stebelnih vlaken in tkanje blaga za oblačila. V topli Indiji in na Bližnjem vzhodu pa so nabirali smolo iz žlez stebelnih in cvetnih listov in pridobivali omamno snov hašiš. V 7. stoletju našega štetja, ko se pojavi islam, je prerok Mohamed prepovedal alkohol, a začel s hašišem razvnemati fanatična verska čustva.

Vzpon in padec pridelave konoplje

Antični Grki in Rimljani so iz vlaken konoplje, pripeljanih z Galicije, tkali blago za vreče, jadra in oblačila, iz semen pa stiskali olje. Poznali so halucinogene učinke konopljine smole, toda cenili so predvsem blago, stkano iz konopljinih vlaken, in olje, stisnjeno iz semen konoplje. Na prehodu v zgodnji srednji vek se je lanu na njivah Slovanov, Germanov in Frankov pridružila tudi konoplja, a lana ni izpodrinila. Tedaj se je pridelovanje konoplje za vlakna razširilo proti severu v hladnejša območja Evrope. Kmalu po Kolumbovem odkritju Amerike so konopljo zanesli tudi tja. Prav zaradi konoplje za vlakna so v 17. stoletju obogatele italijanske mestne državice Benetke, Genova in San Marino. V 18. stoletju, ko so vodilno vlogo v pomorstvu prevzele Nizozemska, Francija in Anglija, se je konoplja preselila k njim. Na začetku 20. stoletja so konopljo izrinila cenejša vlakna tropskih rastlin - bombaževca, jutovca, manile, sisala in drugih. Dokončno je konopljino platno izgubilo pomen sredi 20. stoletja, ko so se pojavila umetna vlakna. Sočasno z usihanjem pomena konoplje v industrijske namene je upadal tudi pomen konopljinega olja.

Navadna konoplja uspeva tam kot koruza, torej tudi v naših krajih. Delo s konopljo je bilo težje kot delo z lanom; olja iz semen pa niso stiskali. V času cesarice Marije Terezije je industrijska konoplja uspevala na približno dva tisoč hektarjih, po prvi svetovni vojni le še na 150, po drugi svetovni vojni samo na 100 hektarjih, dokler je niso kmetje kmalu povsem opustili.

V minulih desetletjih smo izgubili stik s konopljo kot industrijsko rastlino. Ostal je samo negativen pogled na indijsko konopljo, ki ima dovolj količin delta-9-tetrahidrokanabinola, s kratico THC, ki omamlja. Industrijska konoplja te omamne spojine nima, ali le v sledovih, ki nimajo učinka.

Kaj vsebuje konoplja

Novi modni trendi konec 20. stoletja in večja osveščenost o zdravem prehranjevanju so obudili zanimanja za prehranske, kozmetične, zdravilske, tekstilne in druge izdelke iz konoplje. V članicah Evropske Unije je dovoljeno pridelovati sorte konoplje, ki v zgornji tretjini rastline ne vsebujejo več kot 0,2 odstotka THC.

Med sortami navadne konoplje za olje, seme in predivo je približno 10 različnih križancev ali hibridov. Konopljeno seme vsebuje od 30 do 35 odstotkov maščob (gliceridi linolne in linolenske maščobne kisline), približno 20 odstotkov škroba (ksiloza), do 20 odstotkov beljakovin, med njimi edestin, nekaj vitaminov, med njimi vitamin B7 ali holin in inozirol ali B16. Pomembna sestavina je trigonelin, ki je rastlinski hormon, derivat vitamina B6, ki ga je največ v kavi in konopljinem semenu. Deluje antikancerogeno, antiseptično, protimigrensko, zmanjšuje holesterol in deluje tudi kot stimulans in sedativ. Vsega olja, ki je v semenu, ne moremo iztisniti; izkoristek je do 25-odstoten. Ostanek je biološko visokovredna beljakovinska oljna pogača in je krma za živino, a je dobra tudi za ljudi, zato so konopljini piškoti priporočljivi.

Za človekovo prehrano je koristno in uporabno izključno samo hladno stiskano konopljino olje, odcejeno, pretočeno ali mehansko filtrirano in nerafinirano. Konopljo olje je seveda mogoče stisniti tudi po industrijskem postopku, vendar je potem rafinirano konopljino olje brez okusa, vitaminov in antioksidantov. Za prehrano ni primerno, pač pa ga s pridom uporabljajo za zaščito lesa, razna maziva, goriva, za barve in v kozmetiki za mila in detergente.

Hladno stisnjeno konopljino olje vsebuje nenasičene maščobne kisline (linolno, linolensko) in vitamin E, ki preprečujejo bolezni srca in ožilja in znižujejo vsebnost holesterola v krvi. Toda semen pred stiskanjem olja ne smejo pražiti.

Uporaba konopljinega olja za zdravje

Zaradi visoke vsebnosti alfalinolenske kisline in linolne maščobne kisline je konopljino olje odlično dopolnilo za izboljšanje presnovnih procesov in boljše delovanje celic. Lahko ga uživamo kar po žlici. Pri rednem uživanju naj bi kmalu opazili pozitivne spremembe na koži, imeli več energije in boljši naj bi bili rezultati srčno žilnih preiskav. Ker ima konopljino olje dobro razmerje med omega 6 (že v najaktivnejši obliki - gamalinolenske kisline) in omega 3 v obliki alfalinolenske kisline, je pomoč pri nastajanju protivnetnih prostaglandinov. Toda gamalinolenska maščobna kislina omega 6 se s pomočjo encima elongaza pretvori naprej v dihomo-gama-linolensko kislino (DGLA), le če je je dovolj. Če gamalinolenske kisline ni dovolj, se s pomočjo tretjega encima v procesu, delta-5 desatauraza, spremeni v nevarno arahidonsko kislino; iz nje nastanejo slabi eikozanoidi in vnetni prostaglandini.

Pomembno je torej vedeti, kdaj konopljino olje in izdelki pomagajo in kdaj ne!

Konopljinega olja ne smemo segrevati, marveč ga uživamo samo hladnega, po žlici ali kot solatni preliv, pri tem nujno uporabimo tudi limonin sok in strt česen. Okus lahko izboljšamo z mandlji ali lešniki ali olje kombiniramo z lešnikovim ali mandljevim oljem. V novodobni kulinariki mešajo konopljino moko iz zmletega ostanka (pogače) po stiskanju olja iz semen s pšenično moko za piškote. Te beljakovinske pogače iz stisnjenega semena so uporabne tudi za sire in sladolede. Eterična olja iz posušenih vršičkov konoplje pa so lahko za aromo pivu ali drugim nealkoholnim pijačam. Tudi konopljini kalčki postajajo zanimivi za solate, juhe in prikuhe.

Dejavniki, ki negativno vplivajo na nastajanje protivnetnih procesov, so: staranje, prehrana s preveč alfalinolenske kisline rastlinskega izvora, vsa hidrogenirana olja, trans maščobne kisline (margarina), preveč ogljikovih hidratov v prehrani, sladkorna bolezen, virusne infekcije ter hormoni, povezani s stresom.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje. nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

Prav nasprotno pa minerali in vitamini pospešijo pozitiven proces nastajanje protivnetnih snovi; to so vitamin B3, B6, in C ter rudnine magnezij in cink. Preprost primer je napitek s konopljinim oljem: v mešalniku zmešamo gozdne sadeže, suhe slive, datlje, limonin sok, méd, vodo ali sirotko, žlico ali dve konopljinega olja in na koncu potresemo s čokolado v prahu.

Toliko o zdravilnih učinkih navadne konoplje oziroma hladno stisnjenega konopljinega olja. O zdravljenju raka z njo si ne bi drznila reči ničesar. Prvič, ne gre za isto konopljo; in drugič: zdravniki si še danes niso enotni glede tega.

---