Kompost je najboljše gnojilo

Veliko vrtnih opravil smo že postorili. Večina nas je posadila in posejala jesensko-zimsko zelenjavo. Na toplejših legah lahko vse do konca septembra posejemo še špinačo, blitvo in motovilec. Kdor še ni uredil kompostnika, je sedaj skrajni čas, da to stori. In spomladi bo lahko pognojil vrt z lastnim kompostom.

Domači kompost je pravo zlato vsakega vrta, saj ohranja trajni humus v tleh. Pri kompostiranju hranila ohranjamo in ne izgubljamo. To je najboljša izbira pred vsakimi gnojili, ki jih lahko kupimo v trgovini. Kompost je tudi boljši od gnoja. S pomočjo mikroorganizmov se v določenem obdobju organska masa razkroji. Tak kompost ima veliko prednost, saj vsebuje iste organizme, kot jih imamo v tleh, in je ekološko najbolj sprejemljiv.

Organske odpadke iz vrta in kuhinje dobesedno spremenimo v visoko kvalitetno gnojilo za naše vrtnine in tudi lončnice. Z dodajanjem komposta v tla izboljšujemo strukturo v tleh in izboljšamo organsko maso. Naše rastline bodo tako manj dovzetne za razne strese, laže bodo premagovale sušo, boljše bodo imele razvit obrambi mehanizem tako proti boleznim kot škodljivcem. S takšnim načinom gnojenja bomo ohranili trajno plodna tla. Zato ga čim prej pridelajmo sami in seveda pametno uporabimo na svojem vrtu. Vendar, pozor! Vsi odpadki tudi ne sodijo na kompost.

Kako pripravimo kompostni kup?

Kompostnik naj bo, če je le mogoče, nekaj metrov odmaknjen od vrta. Pa ne zato, da nam ne bi smrdelo, ampak zato, ker se v kompostniku se zelo rade zadržujejo razne živali, kot so miške, bramorji, voluharji in tudi polži. Nekaj škodljivcev bomo vseeno opazili. A nikar se ne ustrašimo, saj je kompost najboljše gnojilo. Če je možno, ga postavimo v senco. V kompostu so prisotni tako primerni organski odpadki kot mikroorganizmi. Da bodo lahko opravljali svoje delo - razkroj, morajo imeti tudi pogoje, kot so: zrak, vlaga, toplota, pH (naj ne bo višji od 7) ter pravo razmerje med ogljikom in dušikom (optimalno je 30:1).

Mokri organski odpadki (kuhinjski odpadki, sveži odpadki iz vrta, sveža trava, odpadki balkonskih in sobnih rastlin, droži, tropine, gnoj) vsebujejo več dušika. Suhi odpadki (kava, čajna usedlina, suho listje in trava, pepel, saje, veje, žagovina, iglice iglavcev, papir) pa več ogljika.

Na dno kompostnega kupa položimo večje veje, koruznico ali trstičje in si s tem zagotovimo drenažo. Na to osnovno plast nalagamo izmenično plast organskih odpadkov iz vrta, nato suho listje in travo. Mokrih in suhih organskih odpadkov naj bo približno enako. Če bomo imeli v kupu preveč suhih odpadkov, se v kompostu ne bo dogajalo nič. Če pa bomo imeli preveč mokrih, nam bo kup smrdel in gnil. Plasti naj ne bodo debelejše od 20 centimetrov. Na vrh dodamo plast gnoja, če ga imamo, ali pa star kompost oziroma gnojilo Bioaktiv. Plast organskih odpadkov je lahko večja od plasti gnoja.

Med plasti dodamo tudi pepel

Zaželeno je, da med plasti komposta dodamo tudi pepel. Pomembno vlogo v kompostnem kupu imajo tudi zelišča. Predvsem so priporočljiva kopriva, njivska preslica, kamilica, baldrijan in rman. Iz njih lahko pripravimo prevretke in zalijemo kup, ostanke pa damo v kompost. Tako se bo naš kompost hitreje razkrajal. Pepel vsebuje zelo veliko kalija in vrtnine so velike porabnice kalija. Kalija pa ponavadi v kompostu primanjkuje. Plevel z zrelimi semeni nikakor ne sodi na kompost, ker je velika verjetnost, da si jih bomo s trosenjem komposta razmnožili po vrtu. Plevel lahko kompostiramo, vendar pazimo, da ne kompostiramo semenskega dela.

Kompostni kup naj bo visok največ 1,5 metra. Po treh do štirih tednih kup premečemo (prezračimo). Na vrh ponovno naložimo slamo ali suho travo. Trohnenje lahko pospešimo, če kubični meter komposta zalijemo tako, da v vroči vodi raztopimo 40 dekagramov sladkorja in z raztopino zalijemo kup. Kompost je lahko zrel že po petih mesecih, odvisno od materialov in letnega časa. Pozimi poteka trohnenje počasi. Zato ga je dobro spomladi ponovno prezračiti.

Ali je kompost dovolj vlažen?

Na vrh kompostnega kupa naložimo izolacijsko plast. To je lahko slama, koruznica ali večje veje. Obvezno pa mora voda odtekati, nikakor se ne sme zadrževati na kupu. Tako se bo kompostni kup hitreje ogrel in hitreje se bo začela organska masa razkrajati. Če opazimo, da je kup preveč vlažen, ga malo privzdignemo in mu dodamo suho listje, suho travo, zmečkan časopisni papir ali pepel.

Ko stisnemo kompost, v pest nikakor ne sme priteči voda. Lahko se pojavi kapljica, več vode pa ne sme teči. Če nam kompost ob stisku razpada, je preveč suh in ga moramo takrat zaliti. V kompostu, kjer je dovolj zraka in primerna vlaga, se bo kompost lepo razkrajal, ne bo pa gnil.

Kaj NE sodi na kompostni kup?

> pomarančni in limonini olupki,

>ostanki rastlin, ki kažejo znake bolezni,

> večji kupi sveže trave,

> hrastovo in orehovo listje,

> perutninski gnoj (vsebuje semena plevelov),

> večje veje in vejice, trnate rastline,

> debel karton, barvno tiskane svetleče revije,

> plastična masa, kosi železa.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Nasvet je pripravila

PATRICIJA PIRNAT

---