Ko zabolijo kosti ...

Letošnje poletje je že vstopilo v zrelo obdobje. Mnogi so si že oddahnili, mnogi so se vrnili z dopusta še bolj utrujeni, kot so šli. Pa kaj bi vam pravila, saj so vaše izkušnje za vas vsekakor najbolj dragocene. Prevladuje prepričanje, da je poleti manj bolezni kot v hladnem letnem obdobju. A ni tako. Ne vselej.

 Foto: Ivan Merljak
Foto: Ivan Merljak

Ponavadi občutimo bolečine ob večjih spremembah vremena in letnih časov. Tako je nenaden in kar dolgo trajajoč vročinski val na svetlo prinesel kar nekaj nadlog, ki so sicer latentno počivale. Prejšnji teden sem se rogala mojemu možu, ko je v vročih nočeh vstajal s postelje in si kuhal žajbljev čaj z medom, ker je stokal, da ga boli grlo. Na koncu je odprl steklenico kraškega brinjevca ... Te dni sama pokašljujem, ker me žgečka v grlu. Bralka Vesna pa je potarnala, da je bratu “otekla roka in izvidi kažejo, da je revma”. Zanima jo, ali obstaja kakšna rastlina, ki ublaži revmo.

Kaj je revma oziroma revmatizem?

Gospa Vesna ni napisala, katero vrsto artritisa ali revme ima njen brat. Zato bom opisala obe najpogostejši: revmatoidni artritis in osteoartritis. Rešitve so v obeh primerih bolj ali manj enake. Latinski izraz rheumatismus pomeni oteklino in vnetje, ki ne prizadene samo starejših ljudi; včasih prizadene celo otroke, a je pri starejših pogostejši. Toda pod splošnim imenom revma se skriva več kot sto različnih oblik revmatičnih bolezni, ki se razlikujejo po simptomih, bolezenskem razvoju in zdravljenju.

Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, ki nastane kot napaka imunskega sistema, ko bele krvničke napadejo notranjo opno kakega sklepa in povzročijo vnetje ter otekanje sklepne ovojnice. Revmatoidni artritis lahko povzroči tudi vnetja v srcu, na pljučih, žilah in na očeh, zlasti na roženici. Pogosto lahko bolezen spremlja slabokrvnost; pomanjkanje hemoglobina, ki prenaša kisik v tkiva. Vzrokov za to je lahko veliko, kajenje pa močno zvišuje tveganje za nastanek te bolezni.

Osteroartritis pa je degenerativna bolezen sklepov in je posledica sistematičnega izgubljanja oziroma obrabljanja hrustanca; ta se vse bolj tanjša, postane hrapav in krhek, sčasoma lahko povsem izgine. Kosti se trejo druga ob drugo, kar povzroča bolečine. Postopno v sklepih nastajajo izrastki, ki še bolj ovirajo gibljivost. Medicina vseh vzrokov za nastanek revmatskih bolezni ne pozna, vsekakor pa dednost nima odločilne vloge. Res je, da se te bolezni pogosteje pojavljajo v starosti, lahko pa so tudi posledica športnih in poklicnih poškodb, debelosti in drugega.

Kako si pomagamo?

Na vnetne procese, ki tarejo večino gibalno oviranih, vendar sicer ne invalidnih ljudi, ima poleg zdravil vsekakor velik vpliv tudi hrana. Statistike kažejo, da lahko v pretežni meri bolezen pripišemo tudi napačnemu prehranjevanju.

> Prvi korak: odstranimo odpadne kisline iz telesa

Skupni imenovalec, ki povzroča vnetja, so odpadne kisline, ki jih je preveč, da bi jih lahko telo izločilo po normalni poti. Če napadejo sklepe, nastanejo artritisi, če napadejo mišice, so tu mišične fibroze in podobno. In zakaj nastane presežek odpadnih kislin? Ker jemo “predobro”. V modernem času smo si začeli izmišljati različne vrste diet, iz prehrane izločevati nepriljubljene ali “kmečke” jedi, češ da niso tako “nobel”, ali pa smo tako izbirčni, da nam to že škodi. Če k vsemu prištejemo še stres in hitro prehranjevanje, so posledice kmalu tu.

Izbirčnost prej ali slej privede v neuravnoteženost, neravnovesje pa je mater vseh bolezni. Industrijsko visoko predelana hrana, lepo zapečena, mastna in sladka, preveč bele moke in mesa, vse to privede do zakisanosti telesa. Pri presnovi take hrane nastajajo presežki kislinskih ostankov, ki jih ni mogoče nevtralizirati in odstraniti. Ti ostanki se morajo nekje odložiti. In bolezen je tu. S hrano bi torej morali poskrbeti za raznolikost, da bi imelo telo vsega dovolj. Jejmo torej: listni ohrovt, sveže zelje, krompir, korenček, zeleno, čebulo, česen, kolerabo in pijmo veliko limonade. Francoski zdravniki priporočajo pitje soka iz treh ali štirih limon ter “tri mušketirje”: česen, timijan in korenje.

> Drugi korak: popravimo ravnovesje maščobnih kislin

Pri vseh artritisih je pomembno, da začnemo dosledno uživati pravilne maščobe. Te so omega 3 maščobne kisline iz ribjega olja, ki uravnavajo protivnetno delovanje. Vendar je od razmerja med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami odvisno, ali bodo v telesu prevladali vnetni ali protivnetni procesi.

V modernem življenju se zlahka dokopljemo do omega 6 maščobnih kislin, zato smo v zadnjih desetletjih porušili razmerje, ki bi moralo biti samo 4:1 v korist omega 6 kislin. Danes pa je razmerje že več kot 20:1.

Kadar jemo predvsem maščobe kopenskih živali ali rastlin, se bo presežek omega 6 maščobnih kislin s pomočjo encimov pretvoril v arahidonsko kislino in posledično v vnetne prostaglandine. Kadar pa ob celičnih membranah prevladujejo omega 3 maščobne kisline iz divjih (negojenih) rib, encimi pretvarjajo to kislino v protivnetne prostaglandine.

Za hitrejše nastajanje protivnetnih prostaglandinov potrebujemo še kofaktorja: vitamin B3 in biotin. Slednjega lahko sami izdelamo, če imamo pravilno mikrofloro v črevesju. Naravni vitamin E, ki ga ima olje pšeničnih kalčkov in je iz vseh osmih frakcij tega vitamina, ima lastnost, da veže arahidonsko kislino, topi maščobe, vstopa v sklepno tekočino in prestreže proste radikale, ki so nastali ob vnetju. In prepreči nadaljnje vnetje. Nadzor nad tem postopkom pa ima mineral selen.

Pri revmatičnih obolenjih so nujne tudi zaščitne snovi - karotenoidi in flavonoidi. Revmatiki bi morali vsak dan popiti vsaj nekaj kozarcev korenčkovega soka. Če zmeljemo zeleno, je njen sok koristen pri mišičnem in sklepnem revmatizmu in putiki. Pri alkaliziranju in razstrupljanju telesa so pomembni še paprika, čili, kopriva in jagode.

> Tretji korak: izboljšajmo imunski sistem

Poleg vsega omenjenega potrebujemo še kakovostne beljakovine: meso pašne živine, albuminsko skuto, sirotko, parmezan in druge sire, domača jajca, divje ribe, fižol, ajdovo in proseno kašo ter ješprenj.

Preprost nasvet: povečajmo vnos omega 3. Povedano drugače: danes prepogosto uživamo koruzno, sončnično, sojino, repično in sezamovo olje ter meso pitane živine. Vsa ta olja in pitano meso vsebujejo omega 6 maščobne kisline. Precej manj, če sploh, pa uživamo čistega ribjega olja omega 3, ali rib in mesa živine, ki se je pasla.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, ne davno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego te lesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

Tudi sama imam izkušnje s sklepno revmo. Stara sem bila deset let, ko sem jo imela in jo tudi pozdravila. Tedaj mi je zdravnik dal steklenico ribjega olja, ki sem ga morala dan za dnem piti. Zahteval je tudi, da moram vsak dan zaužiti vsaj po dve limoni. Na začetku terapije pa je morala mama skuhati pravo zdravilno kokošjo juho ...

Če se vrnem k bralki Vesni. Zanima jo, katera rastlina bi lahko pomagala. Imamo jo: to je beli vratič (Tanacetum Parthenium). Ta za razliko od navadnega vratiča ali madrjance, kot ji pravimo, nima strupenega tujona. Poglavitna učinkovina je partenolid, ki ima protibolečinski in protivnetni učinek, podobno kot aspirin, in potrjeno pomaga lajšati simptome revmatoidnega artritisa. Če ne na polju, se zeliščni pripravek dobi v nekaterih lekarnah in pri zeliščarjih.

Juha za odstranitev odpadnih kislin

> Potrebujemo: več zunanjih listov ohrovta in ohrovtovo glavo, rdeče in rumeno korenje, krompir, liste zelene, celo čebulo, nekaj strokov česna, oljčno olje ali domačo svinjsko mast, nariban parmezan, sol in poper.

> Priprava: očiščeno in narezano zelenjavo prepražimo in zalijemo z vodo, solimo, popramo in skuhamo. Ponudimo na krožnikih in potresemo s parmezanom.


Najbolj brano