Kitajcu nikar ne podarite ure

Nekaterih predmetov na Kitajskem nikakor ni primerno podariti. To velja tudi za stensko in žepno uro. “'Podariti uro' se v kitajščini izgovori podobno kot 'umreti', 'izteči se'. Ura zato ni primerno darilo, saj bi to pomenilo, da nekomu želimo njegov konec,” pojasni Jiang Linhong iz Konfucijeve učilnice v Kopru.

Odpri galerijo

Z Jiang Linhong in njeno kolegico Yang He smo se o kitajskih navadah pogovarjali po četrtkovem predavanju Kitajska pravila obnašanja in rituali v sklopu Tedna Univerze na Primorskem.

Na seznamu neprimernih daril ni ročne ure, saj se ta beseda izgovori drugače in ni povezana s smrtjo. Poleg ure prav tako ni primerno, da prijatelju ali partnerju ponudimo hruško, saj beseda v kitajščini zveni podobno kakor “razhod”. “Če nekdo svojemu partnerju ponudi hruško, to pomeni, da se želi ločiti,” pojasnjuje Jiang Linhong. Prav tako prijatelju ni primerno ponuditi dežnika, saj to gesto lahko razume, kot da ga nočete več videti. Pri obdarovanju so Kitajci zelo pozorni tudi na števila. Število štiri se izgovori podobno kot “smrt” in se mu pri obdarovanju na daleč izogibajo. Moški ne bo ženski nikdar podaril štirih rož. “Lahko ji podari eno rožo, ki pomeni zvestobo, zelo priljubljeno je tudi število devet, ki pomeni dolgotrajnost,” pravi Linhongova. Pomembne so tudi kombinacije števil, v glavnem pa se velja izogibati štirici in njenim kombinacijam.

Za Kitajca bi bilo čudaško, če bi nosil zelen klobuk ali kapo. “To bi pomenilo, da ima njegova žena ljubimca, nekoč pa je bil zelen klobuk povezan tudi z zelo nizkim socialnim statusom,” je pojasnila Jiang Linhong.

Za rojstni dan obvezno špageti

Za Kitajce je najpomembnejše praznovanje prvega rojstnega dne. Otroka takrat oblečejo v rdeča oblačila, ki prinašajo srečo in dolgo življenje. Sorodniki in njihovi prijatelji predenj položijo različne predmete. Po tem, katerega od predmetov na mizi izbere, sklepajo, kakšna bo njegova usoda. “Če izbere žepni računalnik, bi utegnil postati finančnik. Če izbere pero, to izdaja njegovo nagnjenje do pisateljskega ali slikarskega poklica. Če seže po pečatu, s tem kaže zanimanje za uradniško službo. V sodobnem času se je med predmeti na mizi znašel tudi računalnik, ki kaže na usodo, povezano z informacijsko tehnologijo,” je povedala Linhongova. A pri tem gre le za simbolno dejanje, otrokova izbira ne zapečati njegove usode, dodaja Hejeva. Tudi praznovanje rojstnega dne v poznejših letih vključuje določene navade. “Na mizi so obvezno špageti - simbol dolgega življenja,” pravi Hejeva. Praznovanje rojstnega dne vključuje tudi ritual z jajcem. “Mati otroku za rojstni dan skuha jajce. Povalja ga po otrokovem hrbtu in mu s tem odzame zlo usodo. Nato otrok jajce pojé in s tem uniči vso zlo usodo v prihajajočem letu,” običaj opisuje Hejeva.

Polnoletnost: zaobljuba, sponka in klobuk

Pomemben mejnik v življenju je tudi prehod v odraslo življenje, ki na Kitajskem nastopi z dopolnjenim 18. letom starosti. Ceremonijo pripravijo v šoli, in sicer za celotno generacijo, ki doseže polnoletnost. Učenci se zaobljubijo, da bodo odgovorni do svoje družine in samih sebe, da bodo vestni učenci in da bodo prispevali k dobrobiti družbe. Zaobljube so v današnjem času enake tako za ženske kot za moške. Nekoč so si ženske na dan vstopa v odraslost, pri 15 letih, prvič spele svoje dolge lase, uporaba sponke je bila zunanji odraz vstopa v svet odraslih. Moškemu so ob dopolnjenem 20. letu nadeli klobuk.

Nevesta v rdeči obleki

Pomemben obred v življenju Kitajke in Kitajca je tudi poroka. Kitajke se lahko poročijo z 20 leti, Kitajci pa z 22. Najprej je na vrsti formalen obred v uradu, kjer sta le ženin in nevesta, ki nosi belo obleko. Sledi poroka pred sorodniki, prijatelji in sodelavci, ki pa je lahko časovno odmaknjena od poroke, sklenjene v uradu. Na “veliki poroki” je običajno med 100 in 200 gosti, poteka pa v hotelu. Nevesta je oblečena v rdečo obleko. Družini ženina in neveste gostom ponudita slaščice, ki sta jih skupaj pripravili. Ženin in nevesta si še enkrat izmenjata zaobljube, ki so podobne evropskim, pravi Hejeva. Običajno poročno darilo je denar, bolj osebna darila pa mladoporočencema poklonijo le najožji prijatelji. Ženin in nevesta otrokom, ki so se udeležili poroke, poklonita majhne zneske denarja. “Mladoporočenca v družbi prič in najožjih prijateljev zatem odideta na svoj dom, kjer so na vrsti določene igre in običaji, kot je ta, da morata ženin in nevesta skupaj pojesti jabolko,” pravi Hejeva. Na postelji mladoporočencev so arašidi, datlji, semena lotosa in longan, ki so jih tja namestili njihovi starši. Verjamejo, da bodo plodovi narave ugodno vplivali na čimprejšnji prihod dojenčka. Na tradicionalni poroki so vsi oblečeni v rdeče, nevesta pa ima zakrit obraz kot simbol vstopa v novo življenje, ki jo čaka z ženinom.

Kitajci verjamejo, da je ob smrti oseba odšla na drugi svet. Na pogrebu so svojci pokojnega oblečeni v belo, ostali gostje pa v belo ali črno. Živahne barve oblačil za pogreb niso primerne, prav tako ne šaljivo vedenje. Žalujoči za pokojne na ognju zakurijo lažni papirnat denar, papirnato pohištvo in papirnato hrano.

Kitajko lahko vprašate, koliko je stara

Kitajko lahko mirno vprašate, koliko je stara. To je nekaj običajnega in nikakor ni nevljudno. “Žensko zatem običajno pohvalite, da je videti zelo dobro za svoja leta,” pravi Hejeva. Kitajci imajo precej prepričanj tudi o tem, česa se ne sme početi na prvi dan novega leta. Letos so novo leto, glede na lunarni koledar, praznovali 8. februarja. Prvi dan novega leta je povsem neprimeren za obisk frizerja. Striženje ali pranje las bi pomenilo, da bi s sebe oprali srečo. Prav tako ni primerno pometanje, saj bi s tem pometli tudi srečo za prihodnje leto. Ljudje, rojeni v astrološkem znamenju, ki vlada prihajajočemu letu - letos je leto opice -, se na prednovoletni večer oblečejo v rdeče. Verjamejo, da jim to da moč, da bodo bolje prenašali preizkušnje, ki jim jih vladar njihovega znamenja prinaša.

Različni načini pozdravljanja

Običajen pozdrav Kitajcev ob prvem srečanju je rokovanje. Primeren je tudi pozdrav, ko se položi ena dlan prek druge, a pri tem načinu obstajata “moški” in “ženski” pozdrav. Pri moškem pozdravu leva dlan prekriva desno, pri ženskem pa desna prekriva levo. Prav tako je moški pozdrav “poln”, ženski pa “prazen”. Obstajajo še druge oblike pozdravov, a jih uporabljajo le v posebnih obredih. Gre za pozdrave, ki označujejo odnos starejšega in mlajšega, učitelja in učenca in tako dalje. Ob posebnih priložnostih pozdravijo tudi nebo in zemljo, pri čemer gre za starodavno čaščenje.

Kralj se je nekoč na kraj žrtvovanja podal po številnih stopnicah, s čimer je pokazal svojo ponižnost. Nebo simbolizira krog, zemljo pa kvadrat, in tudi svetišča vključujejo ti dve geometrijski obliki. Nebo in zemlja sta dve temeljni sili, ki omogočata življenje. Zelo slovesen pozdrav vključuje klečanje in sklonjeno glavo.

Budistični pozdrav s priklonom, pri katerem sta dlani druga ob drugi, pa ni del kitajske tradicije, pravi Hejeva, razen ko gre za zahvaljevanje. A tedaj Kitajci s sklenjenima rokama mahajo, glave pa ne sklonijo, pravi.

REKA ŠAV

---